V zadnjem stoletju je praktično po celem svetu prišlo do velikih sprememb v prehrani. Manjkrat jemo domačo, sveže pripravljeno hrano, prehranjevanje v restavracijah pa je postalo nekaj običajnega. Hrana je pogosto predelana in pakirana v tovarnah, ki so locirane v drugih državah ali celo na drugih kontinentih. Seveda je prišlo tudi do številnih drugih sprememb (npr. ljudje se pogosteje odločajo za shujševalne diete), a ena največjih in za naše zdravje najpomembnejših sprememb pa je sprememba, za katero ne slišimo prav pogosto. Gre za ogromen porast v porabi nenasičenih maščobnih kislin, še posebej linolne in arahidonske kisline, ki obe spadata v kategorijo t.i. omega-6 maščobnih kislin.
Category Archives: Prehrana
Simptomi hipoglikemije
Za hipoglikemijo sem kot študent medicine izvedel že zelo zgodaj. Profesor fiziologije je vsem študentom v skupini dal injekcijo inzulina. Njegov cilj je bil, da na lastni koži izkusimo, kako je, če diabetik predozira inzulin, saj bomo tako kot zdravniki hitreje prepoznali simptome hipoglikemije. Čeprav je od tega minilo že več kot 45 let, se občutkov še vedno zelo dobro spominjam. Kmalu sem postal šibek, živčen in zelo lačen; zdelo se mi je, da bi lahko pojedel tudi kljuko na vratih. Pri enem izmed sošolcev pa je prišlo do neverjetne psihične spremembe. Postal je nasilen, iracionalen in nerazsoden, do te mere, da na koncu poskusa ni hotel vzeti “zdravila” za hipoglikemijo — pomarančnega soka. Umiriti smo ga morali na silo in mu dati injekcijo koncentrirane raztopine glukoze (krvnega sladkorja). V nekaj sekundah se mu je povrnil razum in zopet je bil vesel, kooperativen sošolec s prijetno osebnostjo, ki smo ga poznali. V 50 letih dela v fiziologiji nisem bil nikoli priča tako očitni spremembi osebnosti v tako kratkem času.
— dr. Broda O. Barnes, dr. med. (iz knjige Hope for Hypoglycemia: It’s Not Your Mind, It’s Your Liver)
Pri padcu krvnega sladkorja se v telesu mobilizirajo hormoni stresa (adrenalin, noradrenalin) in hormon trebušne slinavke glukagon, ki poskušajo krvni sladkor zopet spraviti v meje normale. Izločanje teh hormonov in pa dejstvo, da možgani za pravilno delovanje potrebujejo velike količine glukoze, lahko povzroči številne, predvsem psihične in nevrološke simptome, ki se razlikujejo od posameznika do posameznika.
Najpogostejši simptomi hipoglikemije so:
- tremor, anksioznost/tesnobnost, živčnost
- palpitacije, hitro bitje srca
- potenje, občutek vročine
- bledica, mrzle roke in noge
- razširjene zenice
- občutek zbadanja, mravljinčenja (parestezije)
- lakota, kruljenje v želodcu
- slabost, bruhanje
- glavobol
- pomanjkanje razsodnosti
- depresija, slabo počutje, jokavost, pretirana zaskrbljenost
- negativnost, razdražljivost, nasilnost, uporništvo, jeza
- spremembe osebnosti, nihanje razpoloženja
- utrujenost, slabotnost, zaspanost
- zmedenost, izguba spomina, omotičnost, vrtoglavica
- zamegljen vid, dvojen vid, izguba vida
- težave z govorom, počasen govor
- izguba ravnotežja, slabo ravnotežje
- paraliza, hemipareza
- nenormalno dihanje (hiperventilacija)
- epileptični napadi
- boleče menstruacije
Želatina kot zdravilo in pomembna sestavina prehrane
Avtor: prof. dr. Ray Peat
Telo živali večinoma sestoji iz vode, beljakovin, maščob in kosti. Maščobno tkivo in kosti so metabolično manj aktivni od sistema beljakovine-voda. Med stresom, stradanjem ali hibernacijo živali hitreje izgubljajo mišično kot maščobno maso.
Aminokisline, ki sestavljajo beljakovine, imajo v prosti obliki veliko hormonom podobnih funkcij. Ko telo izčrpa zaloge glukoze (glikogena), prične lastno mišično maso pretvarjati v proste aminokisline, od katerih jih nekaj porabi za proizvodnjo glukoze.
Aminokislini cistein in triptofan, ki se med stresom sproščata v večjih količinah, delujeta antimetabolično (zavirata delovanje ščitnice). Eventuelno sta lahko tudi toksični. Hipotiroidizem (moteno delovanje ščitnice) sam po sebi poveča katabolično porabo beljakovin, čeprav se metabolizem v splošnem upočasni.
Druge aminokisline delujejo kot modifikatorji/živčni prenašalci, kar pomeni, da povzročajo ekscitacijo (vzdraženje, pospeševanje) ali inhibicijo (umirjanje, upočasnitev) živčnega sistema.
Nekatere aminokisline, npr. glicin, imajo številne zdravilne učinke. Za te lastnosti so odgovorne njihove fizikalne lastnosti.
Pri živalih želatina (oblika kolagena) sestavlja približno 50% beljakovin. Bolj aktivna tkiva, kot so možgani, mišice in jetra, vsebujejo manjši odstotek želatine. 35% vseh beljakovin v želatini predstavlja aminokislina glicin, 11% alanin in 21% prolin ter hidroksiprolin.
V industrijskih družbah je poraba želatine upadla sorazmerno s porastom porabe živil, ki vsebujejo velik delež antimetaboličnih aminokislin, še posebej triptofana in cisteina.
Številne degenerativne in vnetne bolezni se lahko pozdravijo z uporabo želatine.
“Če bi ljudje videli, kako je hrana pridelana, bi spremenili prehranjevalne navade.” — Michael Pollan
Michael Pollan, avtor knjižne uspešnice V obrambo hrani:
“Ko sem obiskal pridelovalce krompirja v Idahu, sem videl, kakšne količine pesticidov uporabljajo. Kmetje so imeli doma majhne njive, kjer so gojili ekološko pridelan krompir za lastno uporabo. Industrijsko pridelanega krompirja niso mogli jesti, ker je vseboval toliko sistemskih pesticidov. Šele po šestih mesecih shranjevanja, ko so se strupi delno razgradili, je bil krompir primeren za človeško uporabo.”
“Samo nevednost ljudi glede pridelave hrane dovoljuje obstoj takšnega sistema. Če bi ljudje videli, na kakšen način v večjih farmah redijo in ubijajo živali, bi jih večina izgubila apetit za takšno hrano.”
“Sem oster kritik 99 odstotkov porabe mesa v ZDA, obstaja pa 1 odstotek, za katerega menim, da ga je pomembno zagovarjati, saj obstajajo dobri okoljevarstveni razlogi za to, da jemo nekaj mesa. Obstajajo kraji, kjer je meso najboljši način za pridobivanje beljakovin in razvoj lokalne ekonomije. To so predvsem gorati in/ali sušni predeli. Rejenje živali je prav tako zelo pomembno za trajnostno kmetijstvo. In če imamo na kmetiji živali, bodo le-te nekoč umrle in takrat jih bomo pojedli.”
Vir: Intervju z Michaelom Pollanom, The Progressive, november 2008
Brusnice učinkovite pri okužbah sečil
Brusnice so že dolgo znane kot naravna pomoč pri zdravljenju vnetja sečil (sečnice, mehurja, sečevodov in ledvic). Pred kratkim je njihovo učinkovitost potrdila tudi obsežna metaanaliza (pregled preteklih raziskav), ki je vključevala 13 randomiziranih kontroliranih raziskav (1). Avtorji so zaključili:
“Naše najdbe kažejo na to, da imajo proizvodi, narejeni iz brusnic, zaščitni učinek pri infekcijah sečil.”
Po poročilih raziskave naj bi bili za zdravilni učinek odgovorni proantocianidini (spadajo v skupino taninov), ki bakteriji Escherichia coli onemogočajo pritrjevanje na stene sečnih organov. Zanimive so tudi ugotovitve znanstvenikov, da bi bile lahko snovi v brusnicah, ki preprečujejo pritrjevanje bakterij, koristne tudi v nekaterih drugih primerih, npr. pri okužbah želodca s Helicobacter pylori in okužbah dlesni s Streptococcus mutans.
Učinek brusnic je kratkotrajen, traja namreč le okoli 8 ur, zato jih morate dlje časa uživati vsaj dvakrat dnevno. Brusnični sok je po poročilih raziskave učinkovitejši od brusnic v obliki tablet in kapsul; če vam je okus všeč in vas ne moti, da je pogosto precej oslajen, vam lahko služi kot enostaven način za zdravljenje oziroma preprečevanje okužb sečil.
Ne verjemite vsemu, kar preberete
…še posebej, če ste to prebrali na internetu!
Tale naslov morda malce preseneča, saj tudi sama na spletu objavljam članke s področja zdravja in prehrane. Vendar moram kljub temu napisati nekaj na to temo, saj je internet preplavljen s članki, ki so v najboljšem primeru nekoristni, v najslabšem pa za posameznika lahko celo zelo škodljivi. Današnji članki (in to še posebej velja za izjemno kompleksno področje zdravja in prehrane) so po navadi rezultat dela novinarjev, ki jih tema zanima ali pa ne, gotovo pa v veliki večini primerov nimajo potrebne izobrazbe, zato povsem nekritično prepisujejo/prevajajo pisanje drugih. Velik problem so tudi članki zavedenih fanatikov in ekstremistov (ki morda naredijo še največ škode od vseh) in pa seveda reklamni članki, ki bi jih morali vedno jemati z rezervo.
Izločitev FODMAP kot učinkovita pomoč pri sindromu razdražljivega črevesja
T.i. sindrom razdražljivega črevesja (skupno ime za obolenja z različno etiologijo, ki se kažejo v obliki prebavnih motenj) ima lahko precejšen negativen vpliv na kvaliteto življenja. Simptomi znižujejo produktivnost pri delu in dobro počutje. Občutek napihnjenosti, prisoten pri več kot 80% obolelih, je en glavnih razlogov, da ljudje poiščejo pomoč in se poslužujejo različnih zdravil, ki pa pogosto nimajo željenega učinka.
Zato je toliko bolj dobrodošla novica, da so v Avstraliji pod taktirko dr. Sue Shepherd razvili obetaven način za odpravljanje nadležnih prebavnih motenj. Omenjena zdravnica je leta 2001 zasnovala dieto, v angleščini poimenovano low FODMAP diet (FODMAP je kratica za Fermentable Oligosaccharides, Disaccharides, Monosaccharides and Polyols), ki iz prehrane izloči hitro fermentirajoče oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole (sladkorne alkohole). Dieta je bila v zadnjih letih predmet številnih raziskav, ki so pokazale, da gre za enega najbolj učinkovitih načinov za odpravljanje simptomov razdražljivega črevesja. Nov pristop se je izkazal za učinkovitejšega od standardnih priporočil zdravnikov, po nekaterih podatkih pa naj bi pomagal kar trem četrtinam bolnikov (1,2).
Multipla skleroza: vzroki in predlogi za zdravljenje
Avtor: prof. dr. Ray Peat
Ljudje smo ves čas izpostavljeni različnim antigenom. Vprašanje je le, v kolikšni meri je telo zmožno omejiti vnetni odziv na takšno obremenitev.
Pri multipli sklerozi je jasno, da je proces vnetja destruktiven in da je estrogen glavni faktor predispozicije. Avtoimunske degenerativne bolezni so rezultat nenasičenih maščobnih kislin ter prehranskega neravnotežja aminokislin, ki delujeta v kontekstu povišanega estrogena in hipotiroidizma (znižanega delovanja ščitnice).
Ljudje z multiplo sklerozo imajo kronično povišano produkcijo kortizola. To poruši ravnotežje asimilacije beljakovin, rezultat pa so simptomi, podobni prehranskemu pomanjkanju beljakovin. Relativno nekontrolirani proizvodnji kortizola sta vzrok prekomeren estrogen in serotonin. Končni rezultat je začaran krog vnetja in neravnotežja aminokislin.
Depresija, lupus, migrene, menopavza, diabetes in staranje imajo z multiplo sklerozo skupnih nekaj metaboličnih procesov oziroma motenj.
Vzročno patologijo lahko popravimo z uživanjem kvalitetnih beljakovin s pravilno sestavo aminokislin, ščitničnim hormonom, pregnenolonom in progesteronom. Le-ti vsi delujejo protivnetno, niso pa katabolični in imunskega sistema ne zavrejo prekomerno.
Razvoj bolezni z vidika orientalske medicine – 2. del
Preberite prvi del članka: Razvoj bolezni z vidika orientalske medicine – 1. del
Napredovanje bolezni, kot ga razume tradicionalna kitajska medicina, poteka približno takole:
- Zdravje: uravnotežen vnos in normalno izločanje
- Nenormalno izločanje in splošna utrujenost
- Slab pretok krvi, bolečine
- Slaba kvaliteta krvi s kroničnim izločanjem
- Akumulacija presežnega materiala v cirkulaciji
- Shranjevanje presežnega materiala v različnih predelih telesa
- Nevrološke motnje
- Psihične bolezni, ki se izražajo tudi kot deluzije (izguba stika z realnostjo)
1. Zdravje: uravnotežen vnos in normalno izločanje
Hrana in pijača sta za človeka vir hranilnih snovi. Okolje, npr. klimatski pogoji (vročina, mraz, vlaga itd.) in družba (čustva, zvoki, barve itd.) pa na našo fiziologijo vplivajo na druge načine. Tradicionalna kitajska medicina trdi, da moramo za ohranitev zdravja zadržati tisto, kar potrebujemo, presežke pa mora telo izločiti.
Mladi prestopniki in prehrana
Spodnji posnetek prikazuje poizkus z eliminacijsko dieto, s katerim so britanski zdravniki in policija želeli ugotoviti vpliv prehrane na vedenje mladih prestopnikov. Rezultati so zanimivi…
Preberite tudi:
Belo na črnem 