Uvod v alergije na hrano in prehranske intolerance

Vedno več znanstvenikov sumi, da je vzrok številnim boleznim civilizacije uživanje živil, na katera se človek v teku evolucije genetsko ni imel časa prilagoditi. Telo lahko reagira na beljakovine v teh živilih z neprimernim odzivom in številnimi simptomi. Nekatera t.i. »neolitična« hrana je za določene ljudi lahko tudi dobesedno neprebavljiva (npr. mlečni proizvodi, ki vsebujejo laktozo).

Večina ljudi (in to velja tako za zdravnike kot za paciente) pa gleda na hrano iz drugega zornega kota. Kot civilizirani prebivalci zmernega podnebja si lahko privoščimo, da imamo hrano za nekaj varnega in telesu koristnega. Tak pogled je del naše kulture, a če želimo razumeti intoleranco na hrano, moramo na stvari začeti gledati drugače. Večina predsodkov zdravstva glede prehranskih intoleranc temelji na ideji, da uravnotežena prehrana nikakor ne more biti slaba.

 

Prehranska nagrada: dominanten faktor pri debelosti, V. del

Avtor: dr. Stephan Guyenet, Whole Health Source

Zgodovina iz perspektive prehranske nagrade

Prebivalci razvitih držav imamo v 21. stoletju izjemno, neprimerljivo kontrolo nad tem, kakšno hrano bomo zaužili. Tudi izven sezone lahko kupimo praktično katerokoli vrsto sadja in zelenjave, ogromna industrija predelane hrane pa izpolni skoraj vse naše želje. Večina ljudi si lahko privošči eksotične začimbe in zelišča iz celega sveta, medtem ko je bil črn poper še pred 100 leti pravi luksuz. A stopnja naše kontrole gre še dlje: v zadnjem stoletju so na način pripravljanja hrane v naših domovih vplivali tudi gospodinjski aparati — električne/plinske pečice, hladilniki, mikrovalovne pečice in številne druge, zdaj praktično neobhodne naprave (Megan J. Elias. Food in the United States, 1890-1945).

Za razmislek o vlogi prehranske nagrade (in okusnosti hrane) v človeški zgodovini bom na kratko opisal način prehranjevanja nekaj še živečih lovcev in nabiralcev ter predindustrijskih kmetovalcev.

 

Prehranska nagrada: dominanten faktor pri debelosti, III. del

Avtor: dr. Stephan Guyenet, Whole Health Source

Diete z manj maščobami

V International Journal of Obesity so leta 2000 objavili zanimiv pregled raziskav diet z manj maščobami. Vključeval je podatke iz 16 kontroliranih raziskav, trajajočih od 2 do 12 mesecev, ki so skupno vključevale 1910 udeležencev (1). Ta pregled se od ostalih ločuje po tem, da obravnava le raziskave, ki niso omejevale kalorij (ad libitum diete). V povprečju so udeleženci zmanjšali vnos maščob iz 37,7 na 27,5 odstotka kalorij. Zaključki pregleda so:

Skupine na dietah z manj maščobami so v primerjavi s kontrolnimi skupinami shujšale in spontano zmanjšale vnos kalorij. Če je imel udeleženec na začetku poskusa 10 kg višjo težo od povprečja, je shujšal v povprečju za 2,6 +/- 0,8 kg (P=0,011) več od udeleženca s povprečno začetno težo.

Skupine, ki so jedle manj maščob, so v povprečju zmanjšale vnos kalorij za 271 kcal dnevno in shujšale za 3,2 kg. Udeleženci, ki so bili na začetku poskusa pretežki, so v povprečju shujšali za 5,8 kg. Avtorji pregleda so zapisali, da so bili rezultati podobni ne glede na različne dolžine trajanja raziskav. Do takšnih rezultatov so raziskave prišle brez omejevanja kalorij, iz česar lahko sklepamo, da so udeleženci jedli, dokler niso bili popolnoma siti. Avtorji so zaključili:

Zmanjšanje vnosa maščobe tudi brez načrtnega znižanja vnosa kalorij povzroči izgubo teže, ki je večja pri težjih subjektih.