O presenetljivih rezultatih raziskave, ki je preučevala vpliv prehrane na mlade prestopnike, in o posledicah uvedbe zdrave prehrane v šolah sem že poročala. Pa si vpliv prehrane na vedenje oglejmo še malo podrobneje. Katera živila so najbolj problematična in katere simptome povzročajo?
V 1950-ih sem v Tennesseeju v ZDA delal kot splošni zdravnik pediater. V Jacksonu, mestu s 50.000 prebivalci, smo bili edina ambulanta, specializirana za otroke. V tistih časih smo videvali zelo malo hiperaktivnih otrok. Leta 1970 sem jih srečal že precej več in si vsakega zabeležil. Leta 1980 sem svoja opažanja objavil v reviji Journal of Learning Disabilities — 136 od 182 staršev je poročalo, da je bila otrokova hiperaktivnost povezana s prehrano.
– dr. William G. Crook
Ko so se v ZDA v 1960-ih po policah trgovin razširila predelana živila z aditivi, je alergolog dr. Ben Feingold predlagal, da bi bili vedno pogostejšim vedenjskim težavam lahko vzrok aditivi (npr. umetna barvila, umetne arome ter konzervansi) in salicilati, ki jih najdemo tudi v nekaterih živilih naravnega izvora (1).
Če bi dr. Feingolda takrat vzeli resno, bi milijonom družin prihranili veliko trpljenja. Vendar so Feingoldovo hipotezo uradno potrdili šele leta 2010 v Evropi, pa še to le delno. Na podlagi raziskave Univerze v Southamptonu (2,3) morajo biti živila, ki vsebujejo določena umetna barvila, v EU označena z opozorilom: ‘možen negativen vpliv na aktivnost in pozornost otrok’.
Belo na črnem 