V trgovinah na voljo vedno bolj osiromašena hrana

Prejšnja objava govori o pomanjkanju mineralov v sodobni prehrani zaradi visokega deleža predelanih živil, kot so sladkor, bela moka in rafinirane maščobe. Morda še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je v 20. stoletju močno upadla vsebnost mikrohranilnih snovi tudi v nepredelanih živilih. Glavni razlog so seveda netrajnostne prakse modernega kmetijstva in stremljenje k čim večjemu pridelku na račun kvalitete. Dr. Donald R. Davis je dokumentiral občuten upad vsebnosti mineralov v ameriških živilih v drugi polovici 20. stoletja (1). Do še večjega upada je prišlo v Veliki Britaniji (2), do podobnih trendov pa prihaja tudi drugje.

Spodaj so rezultati britanske raziskave (3), ki je vsebnost mineralov v živilih spremljala kar 51 let. Med letoma 1940 in 1991 je prišlo do občutne izgube mineralov v praktično vseh vrstah živil:

Zelenjava

• Izguba 49% natrija
• Izguba 16% kalija
• Izguba 24% magnezija
• Izguba 46% kalcija
• Izguba 27% železa
• Izguba 76% bakra

Sadje

• Izguba 29% natrija
• Izguba 19% kalija
• Izguba 2% fosforja
• Izguba 16% magnezija
• Izguba 16% kalcija
• Izguba 24% železa
• Izguba 20% bakra
• Izguba 27% cinka

Meso

• Izguba 30% natrija
• Izguba 16% kalija
• Izguba 28% fosforja
• Izguba 10% magnezija
• Izguba 41% kalcija
• Izguba 54% železa
• Izguba 24% bakra

Mleko

• Izguba 12,5% kalija
• Izguba 3% fosforja
• Izguba 21% magnezija
• Izguba 4% kalcija
• Izguba 38% železa

Do podobnega zmanjšanja je zelo verjetno prišlo tudi pri drugih koristnih snoveh, kot so vitamini, antioksidanti in snovi, katerih delovanje nam zaenkrat še ni znano. Vse to je izjemno zaskrbljujoče, saj vpliva tudi na ljudi, ki se trudijo jesti zdravo in kupujejo polnovredna živila. Je en glavnih razlogov, zakaj kupovati od kmetov, ki se poslužujejo tradicionalnih metod kmetovanja. Le-ti namreč gojijo stare sorte rastlin na zemlji, bogatejši s hranili. Obstaja pa seveda tudi možnost, da hrano pridelamo na domačem vrtu, ali pa jo naberemo ali ulovimo sami.

 

Pomanjkanje mineralov v sodobni prehrani

V prehrani v ZDA kar 35% kalorij prihaja iz dodanega sladkorja in trdnih maščob (1). Po drugih podatkih naj bi približno 60% kalorij, zaužitih v ZDA, prišlo iz treh virov: predelana žita, rafinirana rastlinska olja in beli sladkor. Gotovo je v Sloveniji stanje boljše kot tam, a po mojem mnenju smo tudi mi že predaleč na poti v to smer.

Živila, kot so sladkor in rafinirana olja, pogosto poimenujemo kar “prazne kalorije”, saj vsebujejo približno enako število kalorij kot polnovredna živila, ne vsebujejo pa hranilnih snovi, ki se izgubijo ob predelavi (vitamini, minerali, antioksidanti, amino kisline, vlaknine itd.).

Za boljši vpogled v sestavo naše prehrane si spodaj lahko ogledate grafa, ki prikazujeta odstotek priporočene dnevne vrednosti mineralov v 100 gramih različnih živil (2). Na levi strani grafov so prikazani bela moka, beli riž, beli sladkor in olja* — živila, ki prevladujejo v današnji moderni prehrani. Na desni strani so polnovredna živila, med drugim nekaj živil, ki jih najdemo v prehrani zdravih melanezijskih in polinezijskih kultur.

Vrednosti na zgornjih grafih ne gre vzeti čisto dobesedno, saj je vsebnost hranil v določenem živilu odvisna tudi od sorte rastlin, kvalitete zemlje itd. Je pa razlika med levo in desno stranjo kljub temu očitna.

Kot je razvidno iz grafov, sta tako polnovredna pšenica kot goveja jetra precej bogata z minerali — pšenica z manganom, magnezijem in selenom, jetra pa vsebujejo velike količine bakra. Jetra v splošnem so izjemno bogata tudi z nekaterimi drugimi hranilnimi snovmi (npr. vitaminom A, B-kompleksom), zato jih ni priporočljivo uživati dnevno, ampak le enkrat tedensko ali še redkeje, odvisno od posameznika. Pri polnozrnati pšenici pa izkoristek mineralov ni popoln, saj vsebuje fitinsko oz. fitično kislino, ki nekatere minerale veže in tako prepreči njihovo absorbcijo iz črevesja v kri.

Razmisleka vredno pa je tudi dejstvo, da je v 20. stoletju močno upadla tudi vsebnost mikrohranilnih snovi v nepredelanih živilih. Za več o tem si preberite naslednjo objavo.

* Podobno kot olja tudi trde maščobe praktično ne vsebujejo mineralov, medtem ko nepredelane maščobe vsebujejo v maščobah topne vitamine.

Preberite tudi: Dr. Weston A. Price

 

Vitamin D in naše zdravje

Spodaj so naštete bolezni, pri katerih je znanost ugotovila jasno povezavo s pomanjkanjem vitamina D. To pomeni, da se pri ljudeh, ki imajo v krvi manj vitamina D, te bolezni pogosteje pojavljajo, ne pomeni pa nujno, da je pomanjkanje vitamina D vzrok (ali celo edini vzrok) za njihov nastanek.

Zdravje kosti

Zdravljenje rahitisa in osteomalacije (že dolgo poznanih posledic pomanjkanja vitamina D) z ribjim oljem je bil en prvih uspehov znanosti o človeški prehrani. Danes pa se zavedamo, da odsotnost kliničnega rahitisa še zdaleč ne pomeni, da smo popolnoma zdravi.

Osteoporoza je bolezen, pri kateri kosti postanejo krhke in lomljive. Vzdrževanje normalnih zalog vitamina D v telesu pomaga pri ohranjanju trdnih kosti in preprečevanju osteoporoze pri starejših, ženskah po menopavzi in posameznikih, ki se dlje časa zdravijo s kortikosteroidnimi zdravili.

Rak

Aktivna oblika vitamina D poleg uravnavanja kalcija v telesu dokazano deluje tudi kot učinkovit regulator rasti in delitve velikega števila vrst celic, vključno z rakavimi celicami.

 

Vitamin D

Uvod

Vitamin D oz. kalciferol ni vitamin v pravem pomenu besede, saj ga naše telo pod vplivom sončne svetlobe sintetizira samo. Kemično gre za skupino prekurzorjev pomembnega steroidnega hormona.

Že dolgo je znano, da pri pomanjkanju vitamina D kosti postanejo mehke, lomljive in tanke, lahko pa pride tudi do napačnega preoblikovanja kosti. Z drugimi besedami, vitamin D preprečuje rahitis pri otrocih in osteomalacijo pri odraslih. Zadnja leta pa raziskovalci ugotavljajo, da je pomanjkanje vitamina D povezano tudi z veliko drugimi obolenji – zaenkrat vemo za povezavo s sedemnajstimi vrstami raka, srčno-žilnimi boleznimi, kapjo, previsokim krvnim tlakom, avtoimunskimi boleznimi, sladkorno boleznijo (diabetesom), depresijo, kroničnimi bolečinami, osteoartritisom, osteoporozo, oslabelostjo mišičja, izgubo mišične mase, prirojenimi defekti in obolenji dlesni.

Raziskave kažejo, da pomanjkanje vitamina D ni redek pojav. Raziskava, objavljena leta 2006 v Archives of Disease in Childhood, je ugotovila, da ima več kot 70% britanskih otrok v krvi prenizke vrednosti vitamina D. Rezultati raziskave, objavljene leta 2007 v Journal of Nutrition, so pokazali pomanjkanje vitamina D v krvi nosečnic iz Pittsburga, ZDA, to pomanjkanje pa se je preneslo tudi na njihove otroke. Več kot 80% črnk in skoraj 50% belk in kar 90% črnih in 65% odstotka belih otrok je imelo v krvi premalo vitamina D. In to kljub dejstvu, da je 90% žensk med nosečnostjo jemalo vitamine v obliki dodatkov!

 

Dr. Weston A. Price

Dr. Weston A. Price (1870–1948), zobozdravnik iz Clevelanda v ZDA, je včasih poimenovan tudi “Charles Darwin znanosti o prehrani”. Odpravil se je namreč na dolgoletno popotovanje okrog sveta, katerega cilj je bilo iskanje povzročiteljev zobne gnilobe in fizične degeneracije, ki ju je vedno pogosteje opažal v svoji zdravniški praksi. Epruvete in mikroskope je zamenjal z raziskovanjem izoliranih ljudi, ki še niso bili pod vplivom civilizacije.

Potoval je po celem svetu in ugotovil, da so za primitivne ljudi značilni lepi, ravni zobje, odpornost na karies, močna, lepo razvita telesa, odpornost proti boleznim in prijazni, pošteni značaji.

Ti primitivni ljudje pa so bili v močnem kontrastu z ljudmi iste rase, ki so včasih živeli le nekaj kilometrov stran in ki so imeli dostop do “osiromašene hrane civilizacije” – predvsem sladkorja, bele moke, marmelad, želejev, piškotov, pasteriziranega mleka, konzerv, peciv, margarine in rastlinskih olj.