“Če bi ljudje videli, kako je hrana pridelana, bi spremenili prehranjevalne navade.” — Michael Pollan

Michael Pollan, avtor knjižne uspešnice V obrambo hrani:

“Ko sem obiskal pridelovalce krompirja v Idahu, sem videl, kakšne količine pesticidov uporabljajo. Kmetje so imeli doma majhne njive, kjer so gojili ekološko pridelan krompir za lastno uporabo. Industrijsko pridelanega krompirja niso mogli jesti, ker je vseboval toliko sistemskih pesticidov. Šele po šestih mesecih shranjevanja, ko so se strupi delno razgradili, je bil krompir primeren za človeško uporabo.”

“Samo nevednost ljudi glede pridelave hrane dovoljuje obstoj takšnega sistema. Če bi ljudje videli, na kakšen način v večjih farmah redijo in ubijajo živali, bi jih večina izgubila apetit za takšno hrano.”

“Sem oster kritik 99 odstotkov porabe mesa v ZDA, obstaja pa 1 odstotek, za katerega menim, da ga je pomembno zagovarjati, saj obstajajo dobri okoljevarstveni razlogi za to, da jemo nekaj mesa. Obstajajo kraji, kjer je meso najboljši način za pridobivanje beljakovin in razvoj lokalne ekonomije. To so predvsem gorati in/ali sušni predeli. Rejenje živali je prav tako zelo pomembno za trajnostno kmetijstvo. In če imamo na kmetiji živali, bodo le-te nekoč umrle in takrat jih bomo pojedli.”

Vir: Intervju z Michaelom Pollanom, The Progressive, november 2008

 

Brusnice učinkovite pri okužbah sečil

Brusnice so že dolgo znane kot naravna pomoč pri zdravljenju vnetja sečil (sečnice, mehurja, sečevodov in ledvic). Pred kratkim je njihovo učinkovitost potrdila tudi obsežna metaanaliza (pregled preteklih raziskav), ki je vključevala 13 randomiziranih kontroliranih raziskav (1). Avtorji so zaključili:

 “Naše najdbe kažejo na to, da imajo proizvodi, narejeni iz brusnic, zaščitni učinek pri infekcijah sečil.”

Po poročilih raziskave naj bi bili za zdravilni učinek odgovorni proantocianidini (spadajo v skupino taninov), ki bakteriji Escherichia coli onemogočajo pritrjevanje na stene sečnih organov. Zanimive so tudi ugotovitve znanstvenikov, da bi bile lahko snovi v brusnicah, ki preprečujejo pritrjevanje bakterij, koristne tudi v nekaterih drugih primerih, npr. pri okužbah želodca s Helicobacter pylori in okužbah dlesni s Streptococcus mutans.

Učinek brusnic je kratkotrajen, traja namreč le okoli 8 ur, zato jih morate dlje časa uživati vsaj dvakrat dnevno. Brusnični sok je po poročilih raziskave učinkovitejši od brusnic v obliki tablet in kapsul; če vam je okus všeč in vas ne moti, da je pogosto precej oslajen, vam lahko služi kot enostaven način za zdravljenje oziroma preprečevanje okužb sečil.

 

Dieta FAILSAFE in motnje avtističnega spektra

Otroci z avtizmom so od vseh otrok najbolj občutljivi na različne snovi v hrani. Pri njih lahko najdemo kateregakoli od simptomov prehranskih intoleranc, vključno z izbruhi jeze, prebavnimi motnjami in zakasnitvijo govora. Poleg tega imajo lahko tudi bolj specifične simptome, kot so nezmožnost očesnega kontakta, neprilagodljivost, mahanje z rokami, zibanje in težave pri prepoznavanju obrazov. Vsi našteti simptomi se lahko izboljšajo z uvedbo diete FAILSAFE.

Veliko avtističnih otrok je občutljivih tudi na določene hlapne spojine. Raziskava v ZDA je obravnavala 49 avtističnih otrok na zelo omejeni dieti, zaprtih v posebne “čiste sobe” brez hlapnih organskih spojin, kot so parfumi, čistila, topila in pesticidi. Raziskovalci so poročali, da je bil “širok spekter težkih, kroničnih avtističnih simptomov popolnoma reverzibilen”, saj naj bi otroci, vključeni v raziskavo, “zopet postali normalni” (1).

 

Vedenjski simptomi prehranskih intoleranc

O presenetljivih rezultatih raziskave, ki je preučevala vpliv prehrane na mlade prestopnike, in o posledicah uvedbe zdrave prehrane v šolah sem že poročala. Pa si vpliv prehrane na vedenje oglejmo še malo podrobneje. Katera živila so najbolj problematična in katere simptome povzročajo?

V 1950-ih sem v Tennesseeju v ZDA delal kot splošni zdravnik pediater. V Jacksonu, mestu s 50.000 prebivalci, smo bili edina ambulanta, specializirana za otroke. V tistih časih smo videvali zelo malo hiperaktivnih otrok. Leta 1970 sem jih srečal že precej več in si vsakega zabeležil. Leta 1980 sem svoja opažanja objavil v reviji Journal of Learning Disabilities — 136 od 182 staršev je poročalo, da je bila otrokova hiperaktivnost povezana s prehrano.

– dr. William G. Crook

Ko so se v ZDA v 1960-ih po policah trgovin razširila predelana živila z aditivi, je alergolog dr. Ben Feingold predlagal, da bi bili vedno pogostejšim vedenjskim težavam lahko vzrok aditivi (npr. umetna barvila, umetne arome ter konzervansi) in salicilati, ki jih najdemo tudi v nekaterih živilih naravnega izvora (1).

Če bi dr. Feingolda takrat vzeli resno, bi milijonom družin prihranili veliko trpljenja. Vendar so Feingoldovo hipotezo uradno potrdili šele leta 2010 v Evropi, pa še to le delno. Na podlagi raziskave Univerze v Southamptonu (2,3) morajo biti živila, ki vsebujejo določena umetna barvila, v EU označena z opozorilom: ‘možen negativen vpliv na aktivnost in pozornost otrok’.

 

Vodni kefir

Foto: Simon A. Eugster

V vročih poletnih dneh nam osvežilne pijače pridejo še kako prav. Namesto gaziranih pijač, ki po navadi vsebujejo veliko sladkorja in aditivov, lahko pripravimo domač vodni kefir z okusom po želji. Vodni kefir vsebuje probiotike (zdravilne bakterije in glive), obenem pa priprava ne zahteva veliko časa in denarja. Je dobra izbira za vse, ki ne uživajo mlečnih izdelkov.

Zanimiva je zgodovina kulture vodnega kefirja (poimenovane tudi tibi ali tibikos) — zrnca kulture naj bi nastala na površini kaktej opuncij v Mehiki, od koder so jih prenesli v raztopino vode in sladkorja. S fermentacijo sladkorjev nastanejo mlečna kislina, alkohol (po navadi ga vodni kefir vsebuje manj kot 1%) in ogljikov dioksid.

Sestavine:

• 1 l filtirane ali izvirske vode (voda iz pipe po navadi vsebuje kemikalije, npr. klor, ki lahko uničijo kulturo)
• 1 žlica zrna vodnega kefirja
• 1 žlica sladkorja (lahko uporabite tudi rjavega)

Po želji lahko k zgoraj navedenemu dodate tudi:

• suho sadje (pazite, da le-to ne vsebuje žvepla, ki uničuje kulturo)
• lupino limone ali pomaranče, po možnosti brez pesticidov
• vodo kokosovega oreha ali sadne sokove (namesto vode), med (namesto sladkorja); pri tem bodite previdni, saj v sadnih sokovih, še posebej pa v medu, ki je antiseptičen, kultura ne uspeva dobro, tako da jo boste morali verjetno kmalu obnoviti