Dr. Gabor Maté o zasvojenosti – intervju, 1. del

Za pogumnejšega štejem tistega, ki je premagal svoja poželenja, kot tistega, ki je premagal svoje nasprotnike; kajti najtežja zmaga je zmaga nad samim seboj. – Aristotle

Kako se vaš pogled na zasvojenost razlikuje od pogledov večine?

Dr. Gabor Maté: Pri svojem pisanju se vedno poskušam osredotočiti na celotno sliko, problema nočem izolirati in nanj gledati kot na košček, izvzet iz celote. Tudi na zasvojenost ne gledam kot na problem sam zase, ampak kot na nekaj, kar nekaj pove o zasvojenčevem življenju in o naravi družbe, v kateri živimo. In tudi o tem, kako se v določenem okolju razvijamo. Torej, zanima me celotna slika.

Zadnje desetletje ste delali v zloglasnem East Endu v Vancouvru v Kanadi s hudimi zasvojenci s trdimi drogami, veliko njihovih zgodb ste opisali v svoji knjigi. Kako so ta doživetja vplivala na vaš pogled na zasvojenost in na vas kot na raziskovalca?

GM: Najprej, ko z zasvojenci delate dnevno, spoznate, da se zasvojenost ljudem pozna na obrazu. In ko govorijo o svojem življenju, razumete, da je zasvojenost v bistvu končna točka nekega procesa, ki se je začel s trpljenjem v zgodnjem otroštvu. Druga stvar pa je — če si iskren sam do sebe, vidiš, da pravzaprav nisi tako zelo drugačen. Jaz nisem zelo drugačen od ljudi, s katerimi delam. Morda sem imel več sreče, a vseeno je veliko osnovne dinamike, ki jo prepoznam in se z njo lahko poistovetim.

Nam lahko malo več poveste o tem? V vaši knjigi pišete o tem, da zasvojenost ni absolutna, ampak da gre za kontinuum. Na eni strani so zasvojenci s trdimi drogami, kaj pa še spada zraven?

GM: Moja definicija zasvojenosti je naslednja: zasvojenost je katerokoli vedenje, ki ima negativne posledice, a ga prizadeta oseba kljub temu vedno znova ponavlja. In če gledamo na vse skupaj s tega zornega kota, je v naši kulturi ogromno zasvojenosti. Če gledamo z vidika fiziologije možganov, oseba, zasvojena z nakupovanjem, in oseba, zasvojena z delom, poskušata doseči sproščanje istih kemičnih snovi v možganih, ki jih primanjkuje tudi zasvojencu s trdimi drogami. To pomeni, da gre v bistvu pri vseh zasvojenostih za enak proces zasvojenosti. Na eni strani je uživalec heroina in kokaina, na drugi strani pa se npr. kar 30% odraslih v Kanadi definira kot zasvojenih z delom. Kar pomeni, da se takrat, ko ne delajo, počutijo prazne in nesrečne, kar vodi v to, da se ne posvečajo dovolj svojim družinam ipd. In tudi temu je vzrok dvig adrenalina in dopamina, do katerega pride, kadar delajo.

 

Dr. Weston A. Price

Dr. Weston A. Price (1870–1948), zobozdravnik iz Clevelanda v ZDA, je včasih poimenovan tudi “Charles Darwin znanosti o prehrani”. Odpravil se je namreč na dolgoletno popotovanje okrog sveta, katerega cilj je bilo iskanje povzročiteljev zobne gnilobe in fizične degeneracije, ki ju je vedno pogosteje opažal v svoji zdravniški praksi. Epruvete in mikroskope je zamenjal z raziskovanjem izoliranih ljudi, ki še niso bili pod vplivom civilizacije.

Potoval je po celem svetu in ugotovil, da so za primitivne ljudi značilni lepi, ravni zobje, odpornost na karies, močna, lepo razvita telesa, odpornost proti boleznim in prijazni, pošteni značaji.

Ti primitivni ljudje pa so bili v močnem kontrastu z ljudmi iste rase, ki so včasih živeli le nekaj kilometrov stran in ki so imeli dostop do “osiromašene hrane civilizacije” – predvsem sladkorja, bele moke, marmelad, želejev, piškotov, pasteriziranega mleka, konzerv, peciv, margarine in rastlinskih olj.