Panični napadi… ali hipoglikemija?

Spodaj je izpoved ženske, ki je dolga leta trpela za hudimi paničnimi napadi – dokler ni ugotovila, da ne gre za psihičen problem, ampak za padce krvnega sladkorja (hipoglikemija). Objaviti sem se jo odločila zato, ker je hipoglikemija zelo pogost problem; med drugim sem imela tudi sama podobno izkušnjo. Pri 20-ih sem dobila diagnozo “panični napadi” (tesnobnost, strahovi, palpitacije, vrtoglavica) in morala zaradi tega nekaj let jemati antidepresive, ki so sicer nekoliko pomagali, a obenem povzročili cel kup drugih težav, med drugim 13 ur spanja dnevno. Ko sem dojela, da sem še premlada, da bi morala redno jemati tako nevarna zdravila, kot so zaviralci ponovnega privzema serotonina oz. SSRI (za več informacij o tem si oglejte spletno stran dr. Petra Breggina), sem se odločila zdravje vzeti v svoje roke. Po spremembi prehrane (manj ogljikovih hidratov, predvsem sladkorja, in več hranilnih snovi) so “panični napadi” v nekaj dneh izginili in se nikoli več pojavili. Od tega je zdaj minilo že več kot šest let. Upam, da zgodba neimenovane Angležinje pomaga še komu.

 

Naltrekson v nizkih odmerkih (LDN terapija)

• Naltrekson v nizkih odmerkih uravnava imunski sistem in delovanje hormonov in je kot tak izjemno učinkovit pri zdravljenju številnih oblik raka in avtoimunskih bolezni.
• Naltrekson v nizkih odmerkih je poceni in kot tak ne zanima večjih farmacevtskih podjetij, saj so potencialni dobički zelo nizki. Rezultat tega je, da zdravljenje ni oglaševano in ga zato večina zdravnikov ne pozna.
• Naltrekson v nizkih odmerkih ne odpravlja le simptomov, temveč v telesu regulira pomembne procese, ki lahko pripeljejo do bolezni.

Malo zdravil na recept se lahko pohvali s takšno učinkovitostjo in varnostjo kot naltrekson v nizkih odmerkih (ang. low-dose naltrexone ali LDN). Na podlagi do sedaj izvedenih raziskav in izkušenj na tisoče pacientov postaja vse bolj jasno, da gre za zdravilo, ki bi potencialno lahko pomagalo številnim bolnikom s težko ozdravljivimi boleznimi.

Bolezni, ki jih zdravijo z naltreksonom v nizkih odmerkih (LDN terapijo), so med drugim:

• različne oblike raka (rak grla, rak prostate, rak dojke, rak mehurja, rak jajčnikov, rak trebušne slinavke, rak jeter…)
• nevrodegenerativne bolezni: amiotrofična lateralna skleroza (ALS), Alzheimerjeva bolezen, avtizem, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, primarna lateralna skleroza…
• avtoimunske bolezni: ankilozirajoči spondilitis, celiakija, Crohnova bolezen, Hashimotova bolezen, luskavica, sklepni revmatizem, sistemski lupus, ulcerozni kolitis, skleroderma, miastenia gravis…
• endometrioza
• fibromialgija, kronična utrujenost
• sindrom razdražljivega črevesja
• HIV/AIDS
• hepatitis C
• emfizem
• diabetične nevropatije

Dr. Bihari, ki naltrekson v majhnih odmerkih že dolgo uporablja v praksi, poroča o vsaj 75% izboljšanju raka pri skoraj četrtini pacientov, ki se prej niso odzvali na zdravljenje. Pri približno 60% vseh pacientov se je bolezen stabilizirala.

Pri raziskavah pacientov z avtoimunskimi boleznimi se je napredovanje bolezni zaustavilo pri skoraj vseh, ki so dnevno jemali nizek odmerek naltreksona. Pri večini pacientov so se simptomi občutno izboljšali. Dr. Bihari je z naltreksonom zdravil že vsaj 400 pacientov z multiplo sklerozo, pri katerih je do novega zagona bolezni prišlo pri manj kot 1%.

Naltrekson spada med opioidne antagoniste in se je sprva uporabljal za zdravljenje zasvojenosti z opiati in alkoholom, vendar so za takšno zdravljenje potrebni veliki odmerki (običajno od 50 do 300 mg naltreksona). Pri terapiji z nizkimi odmerki naltreksona gre dejansko za izjemno nizke odmerke; običajno pacient pred spanjem vzame od 2 do 5 mg zdravila. Pri takšnem zdravljenju so stranski učinki izjemno redki, če se pojavijo, pa so običajno blagi in prehodni (najpogosteje poročajo o nekaj dneh slabšega spanca). Cena terapije se giblje od 10 do 30 EUR mesečno.

Več informacij v angleščini: http://www.lowdosenaltrexone.org/

 

Želatina kot zdravilo in pomembna sestavina prehrane

Avtor: prof. dr. Ray Peat

Telo živali večinoma sestoji iz vode, beljakovin, maščob in kosti. Maščobno tkivo in kosti so metabolično manj aktivni od sistema beljakovine-voda. Med stresom, stradanjem ali hibernacijo živali hitreje izgubljajo mišično kot maščobno maso.

Aminokisline, ki sestavljajo beljakovine, imajo v prosti obliki veliko hormonom podobnih funkcij. Ko telo izčrpa zaloge glukoze (glikogena), prične lastno mišično maso pretvarjati v proste aminokisline, od katerih jih nekaj porabi za proizvodnjo glukoze.

Aminokislini cistein in triptofan, ki se med stresom sproščata v večjih količinah, delujeta antimetabolično (zavirata delovanje ščitnice). Eventuelno sta lahko tudi toksični. Hipotiroidizem (moteno delovanje ščitnice) sam po sebi poveča katabolično porabo beljakovin, čeprav se metabolizem v splošnem upočasni.

Druge aminokisline delujejo kot modifikatorji/živčni prenašalci, kar pomeni, da povzročajo ekscitacijo (vzdraženje, pospeševanje) ali inhibicijo (umirjanje, upočasnitev) živčnega sistema.

Nekatere aminokisline, npr. glicin, imajo številne zdravilne učinke. Za te lastnosti so odgovorne njihove fizikalne lastnosti.

Pri živalih želatina (oblika kolagena) sestavlja približno 50% beljakovin. Bolj aktivna tkiva, kot so možgani, mišice in jetra, vsebujejo manjši odstotek želatine. 35% vseh beljakovin v želatini predstavlja aminokislina glicin, 11% alanin in 21% prolin ter hidroksiprolin.

V industrijskih družbah je poraba želatine upadla sorazmerno s porastom porabe živil, ki vsebujejo velik delež antimetaboličnih aminokislin, še posebej triptofana in cisteina.

Številne degenerativne in vnetne bolezni se lahko pozdravijo z uporabo želatine.