Največja prehranska sprememba zadnjega stoletja: porast v omega-6 maščobah

V zadnjem stoletju je praktično po celem svetu prišlo do velikih sprememb v prehrani. Manjkrat jemo domačo, sveže pripravljeno hrano, prehranjevanje v restavracijah pa je postalo nekaj običajnega. Hrana je pogosto predelana in pakirana v tovarnah, ki so locirane v drugih državah ali celo na drugih kontinentih. Seveda je prišlo tudi do številnih drugih sprememb (npr. ljudje se pogosteje odločajo za shujševalne diete), a ena največjih in za naše zdravje najpomembnejših sprememb pa je sprememba, za katero ne slišimo prav pogosto. Gre za ogromen porast v porabi nenasičenih maščobnih kislin, še posebej linolne in arahidonske kisline, ki obe spadata v kategorijo t.i. omega-6 maščobnih kislin.

 

Domača krema za sončenje

O kremi za sončenje s kokosovim oljem, ki jo lahko naredite doma sami, sem že pisala. Glede na to, da je poletna sezona zdaj nedvomno tu, pa si oglejmo še nekaj receptov in nasvetov za pripravo domače zaščite pred soncem.

Sestavine:

• 50 g olja (kožo pred UV žarki najbolje ščitijo sezamovo, kokosovo, konopljino, avokadovo in arašidovo olje)
• 1 žlica nastrganega čebeljega voska
• 1 dl destilirane vode (namesto vode lahko uporabite tudi precejeni zeleni čaj)
• 5 čajnih žličk cinkovega oksida (lahko uporabite tudi titanov dioksid)
• 3 žlice gela zdravilne aloje (po želji)
• Žlica olja pšeničnih kalčkov (po želji)
• Eterična olja (po želji; pazite le, da ne uporabite olj citrusov, saj le-ta povzročajo opekline)

 

Ekološko kompostno stranišče Clivius

Morda se sprašujete, zakaj pišemo o straniščih, ko je vendar glede tega že vse urejeno – potegneš ročico za vodo in vse je v redu. Kompostno stranišče tipa Clivius je zanimivo predvsem zato, ker gre za ekološko rešitev in dokaz, da so drugod že precej pred nami pričeli razmišljati o problemu onesnaževanja rek in morij. Že leta 1939 je namreč Šved Rikard Lindstom izgradil takšno kompostno stranišče z namenom, da bo ob svojem vikendu še naprej lahko občudoval kristalno čist potok.

Napravo so sčasoma še izboljšali in dobila je številne posnemalce, tako da je tak tip stranišča danes že zelo izpopolnjen in precej razširjen. Gre za sestavni del sanitarij v osamljenih hišicah, saj ne potrebuje veliko vode, elektrike in ročnega dela v primeru, če hiša nima urejene povezave s kanalizacijo.

 

Hormonski motilci: intervju s prof. Frederickom vom Saalom

Dr. Frederick vom Saal je profesor biologije na univerzi v Missouriju v Združenih državah Amerike. Kot raziskovalec na področju razvojne biologije preučuje učinke naravnih hormonov in sintetičnih kemikalij s hormonskim delovanjem (hormonskih motilcev, ang. endocrine disruptors) pri izjemno nizkih koncentracijah. Njegove raziskave so pokazale, da lahko že zelo majhne koncentracije hormonov spremenijo razvoj reproduktivnega sistema živali. Spodnji intervju s prof. vom Saalom iz leta 1998 je še danes aktualno in zanimivo branje.

Pravite, da so odmerki, pri katerih hormoni vplivajo na telo, zelo nizki. Opišite primer, da bomo to lahko bolje razumeli.

FvS: O koncentracijah hormonov je težko govoriti, saj gre za številke popolnoma izven meja, v katerih ponavadi razmišljamo. Znanstveniki smo izmerili opazne spremembe v poteku razvoja celotnega telesa eksperimentalnih živali (miši in podgan) že pri 50 femtogramih hormona na mililiter krvi. To je enako 0,05 triljoninke grama hormona na mililiter krvi.

In kakšen vpliv ima takšna koncentracija hormona?

FvS: Opazili smo spremembe v delovanju prostate, razraščanju žlez v prostati zarodka in proizvodnji semenske tekočine v modih. Opazili smo tudi spremembe v strukturi možganske regije pod endokrino kontrolo, ki se navzven odražajo kot spremembe v spolnem vedenju, agresivnosti, vedenju do potomcev, staranju, času pričetka pubertete in času konca reproduktivne dobe. Spremeni se njihova celotna življenjska zgodovina, in to že pri zelo nizkih odmerkih hormonov.

 

93-letna inštruktorica joge

93-letna Tao Porchon-Lynch je v Guinessovo knjigo rekordov zapisana kot najstarejša učiteljica joge na svetu. Kljub zamenjavi kolka pravi: “Jogo bom poučevala, dokler ne preneham dihati. Obožujem jo, polepša mi dan in pričara nasmeh na obraze ljudi.” Poleg tega se Tao ukvarja s tekmovalnim plesom — letos poleti se bosta s kar 69 let mlajšim soplesalcem udeležila tekmovanja v tangu.

 

S sobnimi rastlinami do čistega zraka

Ljudje pogosto mislijo, da je zrak v zaprtih prostorih čistejši od zunanjega zraka. Znanost pa je trdno prepričana o nasprotnem — zrak v zaprtih prostorih naj bi bil do 10-krat bolj onesnažen od zraka na prostem. Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) uvršča onesnaženje zraka v zaprtih prostorih med prvih pet najpomembnejših groženj javnemu zdravju, čemur se ne gre čuditi, saj dandanes ljudje v razvitih državah v zaprtih prostorih (stanovanjih, pisarnah, šolah itd.) preživimo do 90 odstotkov časa. A večina ljudi se resnosti problema ne zaveda ali kar je še huje — sploh ne ve, da problem obstaja.

 

Bisfenol A (BPA)

Uvod

Bisfenol A ali skrajšano BPA je sintetična kemikalija, ki je v zadnjih letih prišla pod drobnogled zaradi številnih negativnih učinkov na živa bitja, ki so še posebej zaskrbljujoči zaradi njene vsesplošne razširjenosti. BPA med drugim najdemo v pločevinkah, plastenkah, plastični embalaži za shranjevanje hrane, v stekleničkah za dojenčke, posodah za mikrovalovno pečico in jedilnem priboru.

Hormonski motilci

BPA je ena izmed številnih kemikalij, ki v telesu delujejo kot hormoni, natančneje estrogeni (ženski spolni hormoni), zato jo prištevamo med hormonske oz. endokrine motilce. Obstaja več vrst hormonskih motilcev. Določena kemikalija lahko vpliva na več različnih načinov; učinki so odvisni tako od odmerka in trajanja izpostavljenosti kot tudi od razvojnega stadija izpostavljenega organizma. Scenariji izpostavljenosti kemikalijam so kompleksni in naše znanje o delovanju mešanic kemikalij je zaenkrat še zelo omejeno. V praksi namreč nimamo nikoli opraviti le z eno kemikalijo, ampak z mešanicami različnih kemikalij, ki lahko delujejo na enak način in se v tem primeru njihovi učinki seštevajo.

 

Ozemljevanje

Starejši ljudje so zemljo oboževali. Sedeli so na tleh z občutkom, da so blizu nečemu višjemu. Koži je prijalo, da se dotika tal, zato so se pogosto sezuli in hodili bosi. Dotik z zemljo je bil blažilen, krepčilen in zdravilen.

— Ota Kte, indijanski pisatelj in poglavar

Ozemljevanje (ang. earthing ali grounding) je vedno bolj popularna in priznana oblika zdravljenja, ki temelji na stiku z zemeljsko naravno električno energijo. Gre za dovajanje zemeljske energije v telo preko materialov, ki prevajajo električni tok. Ozemljevanje vključuje boso hojo po vlažni travi ali pesku in plavanje v rekah, jezerih ali morju, obstajajo pa tudi posebni komercialni izdelki, kot so npr. ozemljevalna ležišča.

Tudi ozemljevanje ima izvor v vračanju k naravi — človek je večino svoje zgodovine hodil bos ali v obutvi iz naravnih materialov in spal na tleh ter tako preko stika s tlemi prejemal zemeljsko energijo. Po teoriji ozemljevanja se je naše zdravje poslabšalo tudi zato, ker smo prekinili stik z zemljo — sezujemo se le še redkokdaj, obuti smo v obuvala iz umetnih materialov, spimo na posteljah v visokih stolpnicah…

 

Skrivnosti uspešnega hujšanja

Znano je, da le majhen odstotek ljudi, ki shujšajo s pomočjo diet in drugih intervencij, novo nižjo težo obdrži dlje časa. Leta 1993 so Wing, Hill in sodelavci pričeli voditi državni register za kontrolo teže v ZDA (National Weight Control Registry). Leta 2006 je Hill poročal (1), da je 6000 ljudi iz registra v povprečju 6 let vzdrževalo izgubo teže, večjo od 30 kg. Z drugimi besedami so to ljudje, ki so uspešno shujšali.

Ob preučevanju teh ljudi so se za najuspešnejše izkazale naslednje štiri strategije:

1) Njihova prehrana je vsebovala relativno malo maščob in veliko ogljikovih hidratov.

2) Redno so merili telesno težo, vnos hrane in fizično aktivnost.

3) Redno so jedli zajtrk.

4) Veliko so telovadili — v povprečju 60 minut zmerno intenzivne fizične aktivnosti dnevno.

Kaj lahko na podlagi teh podatkov zaključimo? Manjšina, ki ohrani izgubo teže, je zelo disciplinirana in motivirana. Ena pomembnejših strategij je veliko gibanja. In če bi želeli shujšati in slučajno še ne zajtrkujete, razmislite o uvedbi zajtrka z veliko ogljikovimi hidrati!

Preberite tudi: Prehranska nagrada: dominanten faktor pri debelosti

 

Kokosovo olje v kozmetiki

Kokosovo olje pridobivajo iz zrelih kokosovih orehov. V kozmetične namene se v tropskih deželah uporablja že stoletja, zadnja desetletja pa njegove blagodejne učinke spoznavamo tudi na zahodu. Kokosovo olje je ena izmed pomembnejših sestavin kozmetike — najdemo ga tako v masažnih oljih kot tudi v najdražjih kremah in balzamih za lase. Toda zakaj ga ne bi preizkusili kar samega? Veliko ljudi je navdušenih nad rezultati, obenem pa lahko na ta način prihranimo nekaj denarja. Z mešanjem z drugimi sestavinami si lahko ustvarimo celo manjšo “domačo drogerijo”!

Koža

Kokosovo olje vsebuje velike količine antioksidantov in majhne molekule maščobnih kislin, ki prodro globoko v kožo. Zaradi svoje sestave je idealen za vlaženje suhe, grobe in zgubane kože, ki ji manjka elastičnosti, antioksidanti pa preprečujejo nastanek prostih radikalov.

Pomaga lahko tudi pri različnih kožnih boleznih, npr. aknah, glivicah, keratozi, dermatitisu ter luskavici, in pospešuje celjenje ran in opeklin.

Uporaba: najpogosteje se nanaša kot vlažilno sredstvo po tuširanju ali kopanju. Lahko ga dodamo direktno v vročo vodo za kopel ali pa ga uporabljamo kot masažno olje. Za piling ga zmešamo z losjonom in sladkorjem.

Nega las

Kokosovo olje je ena izmed bolj iskanih sestavin kozmetike za lase — in to z razlogom! Lase nahrani (še posebej je primeren za izsušene konice) in pospešuje njihovo rast. Po izkušnjah nekaterih uporabnikov deviško kokosovo olje premaga tudi kozmetiko za lase iz najboljših frizerskih salonov.

 

Polinezijske skrivnosti zdrave kože in zdravilstva

Avtor: Afa K. Palu

Že dolgo pred Max Factorjem, Lorealom in Revlonom so skrivnosti zdrave kože odkrivali naši polinezijski predniki. Skupaj z njimi so v kanujih plule tudi številne rastline — uporabljali so jih kot hrano, v medicinske namene, pri gradnji kanujev in za nego kože. Še dandanes so v Polineziji olja iz semen ključna za ohranjanje zdrave in lepo porjavele kože.

 

Vitamin D in naše zdravje

Spodaj so naštete bolezni, pri katerih je znanost ugotovila jasno povezavo s pomanjkanjem vitamina D. To pomeni, da se pri ljudeh, ki imajo v krvi manj vitamina D, te bolezni pogosteje pojavljajo, ne pomeni pa nujno, da je pomanjkanje vitamina D vzrok (ali celo edini vzrok) za njihov nastanek.

Zdravje kosti

Zdravljenje rahitisa in osteomalacije (že dolgo poznanih posledic pomanjkanja vitamina D) z ribjim oljem je bil en prvih uspehov znanosti o človeški prehrani. Danes pa se zavedamo, da odsotnost kliničnega rahitisa še zdaleč ne pomeni, da smo popolnoma zdravi.

Osteoporoza je bolezen, pri kateri kosti postanejo krhke in lomljive. Vzdrževanje normalnih zalog vitamina D v telesu pomaga pri ohranjanju trdnih kosti in preprečevanju osteoporoze pri starejših, ženskah po menopavzi in posameznikih, ki se dlje časa zdravijo s kortikosteroidnimi zdravili.

Rak

Aktivna oblika vitamina D poleg uravnavanja kalcija v telesu dokazano deluje tudi kot učinkovit regulator rasti in delitve velikega števila vrst celic, vključno z rakavimi celicami.

 

Vitamin D

Uvod

Vitamin D oz. kalciferol ni vitamin v pravem pomenu besede, saj ga naše telo pod vplivom sončne svetlobe sintetizira samo. Kemično gre za skupino prekurzorjev pomembnega steroidnega hormona.

Že dolgo je znano, da pri pomanjkanju vitamina D kosti postanejo mehke, lomljive in tanke, lahko pa pride tudi do napačnega preoblikovanja kosti. Z drugimi besedami, vitamin D preprečuje rahitis pri otrocih in osteomalacijo pri odraslih. Zadnja leta pa raziskovalci ugotavljajo, da je pomanjkanje vitamina D povezano tudi z veliko drugimi obolenji – zaenkrat vemo za povezavo s sedemnajstimi vrstami raka, srčno-žilnimi boleznimi, kapjo, previsokim krvnim tlakom, avtoimunskimi boleznimi, sladkorno boleznijo (diabetesom), depresijo, kroničnimi bolečinami, osteoartritisom, osteoporozo, oslabelostjo mišičja, izgubo mišične mase, prirojenimi defekti in obolenji dlesni.

Raziskave kažejo, da pomanjkanje vitamina D ni redek pojav. Raziskava, objavljena leta 2006 v Archives of Disease in Childhood, je ugotovila, da ima več kot 70% britanskih otrok v krvi prenizke vrednosti vitamina D. Rezultati raziskave, objavljene leta 2007 v Journal of Nutrition, so pokazali pomanjkanje vitamina D v krvi nosečnic iz Pittsburga, ZDA, to pomanjkanje pa se je preneslo tudi na njihove otroke. Več kot 80% črnk in skoraj 50% belk in kar 90% črnih in 65% odstotka belih otrok je imelo v krvi premalo vitamina D. In to kljub dejstvu, da je 90% žensk med nosečnostjo jemalo vitamine v obliki dodatkov!