RSS

Bisfenol A (BPA)

25 Apr

Uvod

Bisfenol A ali skrajšano BPA je sintetična kemikalija, ki je v zadnjih letih prišla pod drobnogled zaradi številnih negativnih učinkov na živa bitja, ki so še posebej zaskrbljujoči zaradi njene vsesplošne razširjenosti. BPA med drugim najdemo v pločevinkah, plastenkah, plastični embalaži za shranjevanje hrane, v stekleničkah za dojenčke, posodah za mikrovalovno pečico in jedilnem priboru.

Hormonski motilci

BPA je ena izmed številnih kemikalij, ki v telesu delujejo kot hormoni, natančneje estrogeni (ženski spolni hormoni), zato jo prištevamo med hormonske oz. endokrine motilce. Obstaja več vrst hormonskih motilcev. Določena kemikalija lahko vpliva na več različnih načinov; učinki so odvisni tako od odmerka in trajanja izpostavljenosti kot tudi od razvojnega stadija izpostavljenega organizma. Scenariji izpostavljenosti kemikalijam so kompleksni in naše znanje o delovanju mešanic kemikalij je zaenkrat še zelo omejeno. V praksi namreč nimamo nikoli opraviti le z eno kemikalijo, ampak z mešanicami različnih kemikalij, ki lahko delujejo na enak način in se v tem primeru njihovi učinki seštevajo.

Učinki hormonskih motilcev niso takojšnji, npr. izpostavljenost zarodka v maternici se kaže skozi celoten razvoj organizma, tudi če le-ta kasneje ni več izpostavljen kemikalijam. Večina znanih hormonskih motilcev ima estrogene in/ali anti-androgene učinke (posledica je feminizacija), le nekaj jih ima androgene ali anti-estrogene učinke (posledica je maskulinizacija).

Za več informacij o hormonskih motilcih si preberite praško deklaracijo o hormonskih motilcih in intervju z dr. Frederickom vom Saalom.

Zgodovina

BPA je po celem svetu v vsesplošni uporabi že več kot 50 let. Prvič je bil sintetiziran leta 1891, podatki o njegovem estrogenem delovanju pa so bili objavljeni leta 1930. Trenutne regulative večinoma temeljijo na neustreznih metodah za ocenjevanje učinkov estrogenih snovi, ki so bili razviti v 1980-ih letih, novejše raziskave pa kažejo na škodljive učinke že pri precej manjših koncentracijah od tistih, ki so bile uporabljene v začetnih raziskavah (tudi do milijonkrat manjših). Pri hormonih namreč ne gre za linearni model toksičnosti, kar pomeni, da predpostavka “višji ko je odmerek, bolj je snov toksična” ne drži.

Raziskave

V spodnji tabeli najdete nekaj rezultatov raziskav, ki so preučevale vpliv BPA na poskusne živali. Ker bi bilo izvajanje podobnih poskusov na ljudeh neetično, podatkov za človeka nimamo, so pa na živalih testirane koncentracije v rangu človeške izpostavljenosti.

Odmerek BPA (µg/kg/dan) Učinki (iz raziskav na miših ali podganah,
opisi v narekovajih podani s strani Environmental Working Group)
Leto raziskave
0.025 “Trajne spremembe genitalij” 2005
0.025 “Spremembe v tkivih dojk, ki celice naredijo bolj občutljive na hormone in rakotvorne snovi” 2005
1 Dolgotrajni negativni vplivi na reprodukcijo, rakotvorni učinki 2009
2 “Za 30% povečana teža prostate” 1997
2 “Nižja teža ob rojstvu, povečana razdalja med anusom in odprtino spolovila (anogenitalna razdalja) pri obeh spolih, znaki zgodnje pubertete” 2002
2.4 “Zmanjšanje testosterona (moškega spolnega hormona)” 2004
2.5 “Celice dojk bolj podvržene nastanku raka” 2007
10 “Celice prostate bolj občutljive na hormone in raka” 2006
10 “Zmanjšan materinski nagon” 2002
30 “Zmanjšane spolne razlike v možganski strukturi in pri vedenju” 2003
50 Neželjeni nevrološki učinki opaženi pri primatih 2008
50 Motnje v razvoju jajčnikov
Debelost
2009
2009

Za primerjavo — 50 µg/kg/dan je trenutno zgornja meja še varnega odmerka, ki je predpisan s strani Environmental Protection Agency v ZDA; v naslednji tabeli pa si lahko ogledate ocene dnevnega vnosa BPA pri dojenčkih (povzeto iz National Toxicology Program Expert Panel Report).

Populacija Ocena dnevnega vnosa BPA (μg/kg/dan)
Dojenčki (0–6 mesecev),
nedojeni

1–24

Dojenčki (0–6 mesecev),
dojeni

0.2–1

Dojenčki (6–12 mesecev)

1.65–13

Otroci (1,5–6 let) 0.043–14.7
Odrasli 0.008–1.5

Zakonodaja

Medtem ko v raziskovalnih krogih debata o škodljivosti BPA še zdaleč ni zaključena, je leta 2008 nekaj vladnih služb izdalo poročila o vprašljivi varnosti BPA, na podlagi katerih so ga nekateri proizvajalci preventivno odstranili iz proizvodov. Danska, Kanada in Francija so že uvedle določene regulative, npr. prepoved uporabe BPA v stekleničkah za dojenčke.

Uporaba in viri

BPA najdemo v polikarbonatni plastiki, proizvodnji epoksi smol in druge plastike, vključno s polisulfoni,  alkilfenoli, polialiati, poliester stireni in nekaterimi poliestrskimi smolami. Uporaba pa se ne konča pri plastiki — BPA služi tudi kot inerten del pesticidov, fungicidov, antioksidantov, gum in kot stabilizator polivinil klorida. Tako razširjena uporaba pomeni veliko izpostavljenost — BPA najdemo v prevlekah pločevink (ki preprečujejo izcejanje kovine v vsebino pločevink), plastenkah, plastični embalaži za shranjevanje hrane, v stekleničkah za dojenčke, posodah za mikrovalovno pečico, jedilnem priboru in prevlekah za zobe proti zobni gnilobi. Drugi viri so različni premazi in prevleke, cevi, talne obloge, filtri za vodo, umetni zobje, laki za nohte, CD-ji, električna inzulacija, deli avtomobilov ter strojev, orodje, električni aparati in pisarniški pripomočki.

Viri:

 
 

Značke: , , , , , , , , , , , ,

3 responses to “Bisfenol A (BPA)

  1. Matija Mazi

    04/05/2012 at 06:44

    Tale članek izpred par dni povzema nekaj nedavnih ugotovitev in dogajanj na to temo:
    http://www.nytimes.com/2012/05/03/opinion/kristof-how-chemicals-change-us.html?_r=1

     

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: