Opisana juha je na prvi pogled podobna vsem dobro poznanem ričetu, vendar gre za azijski recept s številnimi sestavinami, ki po tradicionalni kitajski medicini krepijo imunski sistem. Priporočajo jo v primeru gripe ali prehlada, uporablja pa se tudi za vzdrževanje zdravja, krepitev telesa na splošno in ohranjanje mladostnega videza.
Preberite prvi del članka: Razvoj bolezni z vidika orientalske medicine – 1. del
Napredovanje bolezni, kot ga razume tradicionalna kitajska medicina, poteka približno takole:
1. Zdravje: uravnotežen vnos in normalno izločanje
Hrana in pijača sta za človeka vir hranilnih snovi. Okolje, npr. klimatski pogoji (vročina, mraz, vlaga itd.) in družba (čustva, zvoki, barve itd.) pa na našo fiziologijo vplivajo na druge načine. Tradicionalna kitajska medicina trdi, da moramo za ohranitev zdravja zadržati tisto, kar potrebujemo, presežke pa mora telo izločiti.
V knjigi Yellow Emperor’s Classic of Internal Medicine (Huang Di Nei Jing) je Qi Bo, cesarjev osebni zdravnik, zapisal:
Tisti, ki bolezen zdravijo šele, ko se pojavi, ravnajo podobno kot tisti, ki prično kopati luknjo do izvira vode šele, ko so žejni, ali tisti, ki prično izdelovati orožje šele ob pričetku bitke. Mar niso ta dejanja prepozna?
S takšno preventivno miselnostjo so se kitajski zdravniki nekaj tisočletij osredotočali predvsem na identifikacijo zgodnjih znakov neravnotežja. Na ta način so že zelo zgodaj poskušali spremeniti način prehranjevanja in življenjski slog pacienta. Obenem so se posluževali preventivnega zdravljenja s pomočjo akupunkture in zelišč. Morda je bil ravno to razlog, da so znani kitajski zdravniki živeli izjemno dolgo tudi za moderne standarde:
Dr. Sun Su Mao (Ssu-Mo) (581-682) je živel 101 leto, kar je za 6. stoletje velik dosežek. Ta zdravnik je nekoč izjavil: “Vsak, ki je starejši od 40 let, bi se moral izogibati uporabi odvajal, ki oslabijo telo, in pričeti jemati tonike. Vsi ljudje, starejši od 50 let, bi morali vsak dan jemati tonike; to so skrivnosti za dolgo in zdravo življenje.”
Dr. Meng Shen (621-713) je živel do 92 leta. Ena njegovih izjav je: “Oseba, ki resnično ve, kako nahraniti svoje telo, ima vedno pri roki dobro hrano in zelišča.”
Dr. Luo Ming Shan (1869-1982) je živel 113 let.
V knjigi Chinese Foods for Longevity je Henry Lu zapisal, da je imelo 37 najboljših kitajskih zdravnikov med 581 in 1964 letom našega štetja povprečno življenjsko dobo 80,56 leta. Ti zdravniki so večinoma živeli pred 18. stoletjem, a kljub temu so živeli dlje od povprečnega prebivalca moderne industrijske družbe.
Belo na črnem 