RSS

Razvoj bolezni z vidika orientalske medicine – 2. del

18 May

Preberite prvi del članka: Razvoj bolezni z vidika orientalske medicine – 1. del

Napredovanje bolezni, kot ga razume tradicionalna kitajska medicina, poteka približno takole:

  1. Zdravje: uravnotežen vnos in normalno izločanje
  2. Nenormalno izločanje in splošna utrujenost
  3. Slab pretok krvi, bolečine
  4. Slaba kvaliteta krvi s kroničnim izločanjem
  5. Akumulacija presežnega materiala v cirkulaciji
  6. Shranjevanje presežnega materiala v različnih predelih telesa
  7. Nevrološke motnje
  8. Psihične bolezni, ki se izražajo tudi kot deluzije (izguba stika z realnostjo)

1. Zdravje: uravnotežen vnos in normalno izločanje

Hrana in pijača sta za človeka vir hranilnih snovi. Okolje, npr. klimatski pogoji (vročina, mraz, vlaga itd.) in družba (čustva, zvoki, barve itd.) pa na našo fiziologijo vplivajo na druge načine. Tradicionalna kitajska medicina trdi, da moramo za ohranitev zdravja zadržati tisto, kar potrebujemo, presežke pa mora telo izločiti.

Vnešene snovi se v telesu pretvorijo in izločijo preko dihanja, potenja, uriniranja, izločanja blata in skozi psihično/fizično aktivnost. Ženske lahko izločajo tudi na druge načine, npr. preko menstruacije in dojenja.

Tako fizična kot psihična aktivnost po tradicionalni kitajski medicini izražata kvaliteto zaužitih snovi. Primer: na kulturo vplivajo podnebje, čas, prostor, prehrana… Različna podnebja in prehrana so bili podlaga različnim zgodovinskim zvrstem umetnosti, glasbe, arhitekture, literature, iger, športov itd. Tradicionalna kitajska prehrana je tako pomagala oblikovati ljudi, ki so se poistovetili s tradicionalno kitajsko glasbo, indijska prehrana ljudi, ki so se poistovetili s tradicionalno indijsko glasbo, in prehrana mladostnikov na zahodu ljudi, ki so jim všeč modernejše zvrsti glasbe.

2. Pretiran vnos in nenormalno izločanje

Če zaužijete ali če kako drugače pride do vnosa nečesa, kar preseže vaše potrebe oz. kapacitete poti izločanja, se bo to pokazalo kot sprememba v funkciji, predvsem v izločanju. To se lahko izrazi kot:

  • kašljanje in kihanje
  • pogosto uriniranje
  • pogosto izločanje blata
  • slabost
  • povečano potenje, potenje brez vzroka
  • izpuščaji
  • nemirnost, mišični krči in napetost, hiperaktivnost
  • pretirano mežikanje
  • razdražljivost, jeza
  • tesnobnost, razburjenost
  • tresenje, drhtenje

Večja ko je razlika med vnosom in izločanjem, bolj so posledice očitne.

Če zaužijemo preveč zdrave hrane, so reakcije blage, če zaužijemo pokvarjeno hrano ali alergen, so reakcije močnejše. Posledice so očitne tudi ob travmatičnem doživetju (če ste npr. priča groznemu zločinu ali naravni katastrofi, če izgubite ljubljeno osebo ipd.).

Kot rečeno, tradicionalno kitajski zdravniki telesa in duše niso ločevali (t.i. bodymind). Opazovali so razvoj motenj v notranjih organih, obenem pa tudi psihične oziroma čustvene posledice takšnih motenj. Opazovali pa so tudi, kako lahko čutenje in razmišljanje povzročita spremembe v delovanju notranjih organov. Strah so povezovali z ledvicami, jezo z jetri, veselje s srcem, pretirano razmišljanje s prebavnim sistemom in žalost s pljuči (vpliv čustev na organe in obratno).

Za primer, ob nenadnem strahu lahko izgubimo kontrolo nad uriniranjem, če smo jezni, lahko to rezultira v problemih s prebavo (npr. zgaga, napenjanje in bolečina), pretirano razmišljanje lahko zavre apetit, pretirano veselje in razburjenje vplivata na srčni utrip, žalost vpliva na dihanje (ko jokamo, dihamo drugače kot ponavadi) itd.

Še vedno poznamo številne izraze, ki kažejo na starodavno razumevanje povezave čustev z organi. Depresivna oseba je melanholična, kar izhaja iz neravnovesja žolča (pripona chol-), agresivna ali jezna oseba je kolerična, kar je zopet povezano z neuravnoteženim sistemom jetra/žolčnik. Tradicionalna kitajska medicina stvari razume na podoben način.

Sodobnih raziskav, ki bi potrjevale zgoraj omenjene ugotovitve kitajskih zdravnikov, zaenkrat ni. A kitajski zdravniki so med drugim že več sto let pred odkritjem retinola (vitamina A) in dognanju moderne medicine, da je nočna slepota posledica pomanjkanja retinola, vedeli, da uživanje jeter zdravi nočno slepoto. Če bi Kitajci čakali na sodobne raziskave, bi veliko ljudi oslepelo.

Medtem ko moderna laboratorijska in klinična znanost stvari odkriva “od zgoraj navzdol”, tradicionalna medicina odkriva stvari “od spodaj navzgor” oz. empirično.

Naslednji simptomi kažejo na preobremenjenost specifičnega organa:

  • Nagnjenost k obsesivnem/pretiranem razmišljanju ter pritoževanju kaže na preobremenjenost prebavnega sistema.
  • Nagnjenost k jezi, nepotrpežljivosti in kričanju so znak neravnotežja v sistemu jeter, neodločnost pa kaže na neravnotežje v sistemu žolčnika.
  • Nagnjenost k tesnobnosti in strahu je lahko posledica neravnotežja v ledvicah, mehurju ali endokrinem sistemu.
  • Nagnjenost k jokavosti in žalovanju je lahko posledica neravnotežja v sistemu pljuč ali debelega črevesja.
  • Nagnjenost k živčnosti, razburjenosti in neprimernem smejanju kažejo na neravnotežje v sistemu srca.

Na tej stopnji lahko zaradi obremenitve organov pride tudi do pogoste utrujenosti. Za povrnitev zdravja je potrebno odstraniti prehranske in druge (npr. premalo gibanja) vzroke preobremenitve. Ker neravnovesje na tej točki še ni globoko zakoreninjeno, do izboljšanja pride relativno hitro (od nekaj ur do nekaj dni).

3. Bolečina signalizira slab pretok

Tradicionalna kitajska medicina pravi: “Bolečina je posledica slabega pretoka energije; če je pretok dober, bolečine ni.” V praksi to pomeni, da če je dotok krvi v določen del telesa omejen, bo ta del utrpel določeno neugodje. In obratno, če v nekem delu čutimo bolečino oziroma neugodje, ta del in z njim povezani deli ne prejemajo zadostne krvi, hranilnih snovi, tekočine in živčnih impulzov.

Vse zaužite in asimilirane hranilne snovi začasno vplivajo na sestavo krvi. Po obroku pride do porasta maščob, sladkorjev, amino kislin, vitaminov in mineralov v krvi. Telo se ne glede na našo prehrano neprestano trudi vzdrževati zanj optimalno koncentracijo vode, maščob, glukoze, holesterola, mineralov in drugih snovi v krvi. Če prehrana prispeva preveč določene snovi, ki je ne moremo hitro predelati oz. shraniti, bo to začasno (dokler telo snovi ne odstrani ali shrani) vplivalo na pretok krvi.

Če pa oseba stalno (npr. trikrat ali celo večkrat dnevno) uživa obroke s presežkom hranilnih snovi, je lahko posledica bolj ali manj stalen presežek hranilnih snovi v krvi, kar nadalje rezultira v bolj ali manj stalni spremembi krvnega pretoka.

Večina bralcev verjetno ve, kako se počutimo, če se prenajemo z obilnim prazničnim kosilom — pogosto smo utrujeni, brez energije, težko dihamo… To je izkušnja, ki nam jasno pokaže, da presežek predstavlja veliko breme za naše telo, še posebej za srčno-žilni sistem, in da posledice lahko trajajo še nekaj ur ali več po zaužitju hrane. Če se človek prenajeda večkrat na dan, pa se mora srčno-žilni sistem praktično cel dan spopadati s presežkom hranil.

Orientalska medicina je mnenja, da pretiran vnos bogate hrane povzroča slabo prekrvavitev, viskozna kri pa ne zmore ustrezno hraniti, vlažiti in razstrupljati tkiv, vključno s srcem in možgani. Tkiva ne dobijo zadosti kisika, odpadni produkti pa se akumulirajo hitreje, kot jih telo lahko odstrani. Takšne notranje spremembe opazimo v obliki bolečin in motenj v normalnem delovanju organov.

Po tradicionalni kitajski medicini stagnacijo krvi zaradi neprimerne prehrane spremljajo naslednji simptomi:

  • bolečine in napetost v mišicah
  • glavoboli
  • menstrualni krči
  • otopelost
  • zmerne bolečine kjerkoli v telesu
  • občutek neugodja v trebuhu
  • motnje v spanju
  • težave z dihanjem
  • kardiovaskularne motnje
  • občutek hladu in/ali vročine
  • problemi z gibanjem in koordinacijo

Zaradi motenj v pretoku krvi do možganov in srca lahko na tej stopnji opazimo tudi duševne in čustvene simptome, kot so razburjenost, zaskrbljenost, negotovost, žalost, depresija, pomanjkanje samozavesti in nepotrpežljivost.

Za povrnitev v ravnotežje moramo na tej stopnji odstraniti vzroke, kar v praksi po navadi pomeni vzpostaviti negativno bilanco presežne hrane ter ravnotežje med gibanjem in počitkom.

Če razvoj bolezni zaustavimo v tem stadiju, bo okrevanje ob primerni prehrani in življenjskem slogu trajalo od nekaj dni do nekaj tednov.

4. Slaba kvaliteta krvi in kronično izločanje

Če posameznik z uživanjem presežka hranilnih snovi nadaljuje tudi po tretjem stadiju, se kvaliteta krvi postopoma še poslabša, saj slaba prekrvavitev zavira izločanje odpadnih snovi iz krvi s pomočjo jeter in ledvic. Posledično celoten sistem (bodymind) napreduje do kronične bolezni in razvije kronično nenormalno izločanje.

Po tradicionalni kitajski medicini dolgotrajna blokada pretoka v splošnem generira “vročino” (vnetje), kar lahko vpliva na celoten sistem.

Ko presežek hranilnih snovi v krvi počasi, a vztrajno slabša dotok krvi do pljuč, debelega črevesa, jeter, ledvic in žil, organi ne morejo več učinkovito razstrupljati krvi, obenem pa kri ne more več zadostno hraniti, vlažiti in razstrupljati kože.

Zdravo telo je sposobno nadzirati rast nenormalnih celic. Kadar pa stalno prejema presežek hranilnih snovi, ki jih celice potrebujejo za rast in replikacijo (amino kisline, maščobne kisline, holesterol itd.) in če je funkcija imunskega sistema zaradi slabe cirkulacije in akumulacije strupenih odpadnih snovi nezadostna, lahko pride do nenadzorovane celične rasti — najprej do benignih kožnih tvorb kot so bradavice, znamenja ipd., sčasoma pa tudi do malignih tvorb.

Četrti stadij torej označujejo tudi nenormalne kožne tvorbe. Do kožnih bolezni pride pri preobremenitvi kože s stranskimi produkti metabolizma. V začetku se kožne bolezni pojavljajo le občasno, z več ali manj vnetja in infekcije. Če ničesar ne spremenimo, lahko vzročno sistemsko neravnotežje pripelje do trajnejših in resnejših motenj.

Ko se kvaliteta krvi poslabša, obenem pa kri še vedno vsebuje presežek hranilnih snovi, postane sčasoma zelo primerno okolje za rast mikrobov in nenormalno celično rast. To vodi do obolenj krvi, ki prav tako napredujejo od blažjih do hujših:

  1. kronične infekcije krvi
  2. maligna obolenja krvi

Znaki četrtega stadija so lahko tudi izločki iz nosu, težave s sinusi, neredno izločanje blata, nenormalno potenje, prehitro dihanje, pogosto uriniranje, slab zadah, vaginalni izločki, neprijeten vonj telesa… kar je vse posledica truda telesa uporabiti vse možne kanale eliminacije, da bi se znebilo odvečnih snovi oziroma preprečilo njihovo akumulacijo v tkivih.

S pozornim opazovanjem so kitajski zdravniki ugotovili, da ko telo postane prevroče in presuho, proizvaja goste, temnejše izločke močnejšega vonja, ko postane prehladno ali prevlažno, pa proizvaja manj goste, lažje izločke. To pomeni, da temnejši, bolj suhi / koncentrirani, težje izločljivi izločki močnega vonja ter bolj koncentriran urin, sluz, blato, pot in vonj kažejo na to, da je telo pod vplivom vročine, kar je lahko rezultat pretiranega vnosa vroče in suhe hrane oz. t.i. yang hrane (npr. rdeče meso, začimbe). Čisti, obilni, vodeni, tekoči izločki bolj blagega vonja pa so znak, da je telo neuravnoteženo v yin smer, kar se zgodi pri presežnem vnosu hrane s hladilnimi in vlažilnimi lastnostmi (npr. sadje in sladoled). Pri osebi, ki poje preveč obeh vrst hrane, sta lahko prisotni obe vrsti simptomov oziroma izločkov.

Kri po tradicionalni kitajski medicini služi kot materialna osnova duši, zato ob poslabševanju kvalitete krvi sčasoma pride tudi do različnih duševnih oz. čustvenih motenj, npr. živčnosti, preobčutljivosti, depresije, hiperaktivnosti, zmedenosti in izgube smisla, ki jih pogosto spremlja občutek odtujenosti od okolice.

Kitajska medicina hrano razporeja v več kategorij — deli jo na relativno bolj yin (hladilna, vlažilna hrana, ki odstranjuje blokade) in relativno bolj yang hrano (vroča, suha hrana, ki blokira). Kar se tiče duševnih in/ali čustvenih odzivov, ima pretiran vnos yin hrane (npr. sladoleda, sladkorja, sadja) odsoten, pasiven učinek, pretiran vnos yang hrane (npr. rdeče meso, začimbe, mastna hrana) pa agresiven učinek.

Če želimo na četrti stopnji zopet vzpostavili ravnotežje, moramo normalizirati vnos hrane, uživati zdrava ter hranljiva živila, se dovolj gibati in počivati, obenem pa se moramo poslužiti tudi posebne zdravilne hrane, napitkov in obkladkov. Okrevanje lahko traja od par tednov do nekaj mesecev.

 
1 komentar

Posted by na 18/05/2012 in Medicina, Prehrana

 

Značke: , , , , , , , ,

One response to “Razvoj bolezni z vidika orientalske medicine – 2. del

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: