RSS

Razvoj bolezni z vidika orientalske medicine – 1. del

04 Apr

V knjigi Yellow Emperor’s Classic of Internal Medicine (Huang Di Nei Jing) je Qi Bo, cesarjev osebni zdravnik, zapisal:

Tisti, ki bolezen zdravijo šele, ko se pojavi, ravnajo podobno kot tisti, ki prično kopati luknjo do izvira vode šele, ko so žejni, ali tisti, ki prično izdelovati orožje šele ob pričetku bitke. Mar niso ta dejanja prepozna?

S takšno preventivno miselnostjo so se kitajski zdravniki nekaj tisočletij osredotočali predvsem na identifikacijo zgodnjih znakov neravnotežja. Na ta način so že zelo zgodaj poskušali spremeniti način prehranjevanja in življenjski slog pacienta. Obenem so se posluževali preventivnega zdravljenja s pomočjo akupunkture in zelišč. Morda je bil ravno to razlog, da so znani kitajski zdravniki živeli izjemno dolgo tudi za moderne standarde:

Dr. Sun Su Mao (Ssu-Mo) (581-682) je živel 101 leto, kar je za 6. stoletje velik dosežek. Ta zdravnik je nekoč izjavil: “Vsak, ki je starejši od 40 let, bi se moral izogibati uporabi odvajal, ki oslabijo telo, in pričeti jemati tonike. Vsi ljudje, starejši od 50 let, bi morali vsak dan jemati tonike; to so skrivnosti za dolgo in zdravo življenje.”

Dr. Meng Shen (621-713) je živel do 92 leta. Ena njegovih izjav je: “Oseba, ki resnično ve, kako nahraniti svoje telo, ima vedno pri roki dobro hrano in zelišča.”

Dr. Luo Ming Shan (1869-1982) je živel 113 let.

V knjigi Chinese Foods for Longevity je Henry Lu zapisal, da je imelo 37 najboljših kitajskih zdravnikov med 581 in 1964 letom našega štetja povprečno življenjsko dobo 80,56 leta. Ti zdravniki so večinoma živeli pred 18. stoletjem, a kljub temu so živeli dlje od povprečnega prebivalca moderne industrijske družbe.

Skozi stoletja svojega razvoja so se kitajski zdravniki zavedali, da je veliko t.i. “nenevarnih” simptomov rezultat prehranskih neravnotežij, in da če ne ukrepamo dovolj zgodaj, lahko blažji simptomi napredujejo v hujše bolezni. Postopno so prišli do formule, kako bodymind (tradicionalna kitajska medicina gleda na telo in dušo kot celoto) napreduje od blagih do hujših bolezni. Vzrok veliko boleznim naj bi bilo neravnotežje med vnosom hranil v telo in eliminacijo oz. porabo hranil.

Kitajski pogled temelji na vedenju, da mora telo za vzdrževanje homeodinamike (zdravja) imeti na voljo ravno prav hranilnih snovi — ne preveč, ne premalo. Tako Platon kot stari kitajski zdravniki so opazili očitno razliko med zdravjem bogatih aristokratov in navadnih kmetov.

Dokler so imeli kmetje na voljo zadostne količine raznovrstne rastlinske hrane, kateri so dodajali nekaj hrane živalskega izvora, so bili zdravi, suhi, žilavi, odporni ter dolgoživi. Ko so utrpeli pomanjkanje hrane, pogosto zaradi pretiranega obdavčevanja (davke so plačevali z vrečami žita) s strani gospode, so zboleli za boleznimi pomanjkanja (podvrženost okužbam, slabotnost, hujšanje in bledica).

Ravno obratno pa so zdravniki pri bogati in preveč nahranjeni gospodi (ki je žito, ki ga je dobila od kmetov, uporabljala za rejenje živine, s katero so se mastili) opažali bolezni presežka, katerih znak so nenormalne akumulacije: debelost, sladkorna bolezen (le-to so kitajski zdravniki opisali že leta 700 n.š., 900 let pred Evropejci), tumorje, nemirnost, napetost, okornost in pomanjkanje energije.

To je kitajske filozofe-zdravnike vodilo tudi do političnih zaključkov. Glasno so namreč nasprotovali obdavčevanju, kar so zapisali že Tao Te Ching, Konfucij, Mencij in drugi t.i. konfucijanci:

“Človeška lakota je rezultat prevelikih davkov.” Tao Te Ching, poglavje 75

Oblikovali so tudi edinstven pogled na vlogo zdravnika in določili tri stopnje zdravnikov:

Nižji zdravniki: Tisti zdravniki, ki zdravijo simptome bolezni, ne zdravijo celotne osebnosti in pacienta ne vodijo do bolj zdravega življenja.

Srednji zdravniki: Tisti, ki zdravijo tako, da poskušajo spremeniti pacientove navade, obnašanje in pogled na stvari, vključno s prehrano, gibanjem, meditacijo in etiko.

Višji zdravniki: Tisti, ki zdravijo bolezen družbe, naroda in sveta s pomočjo filozofije ter izobraževanja, in ki se trudijo uravnati sebe z drugimi in človeštvo z naravo.

Konfucijska knjiga Classic od Great Learning opisuje nekatera izmed osrednjih načel t.i. “višje medicine”, ki so jih zasnovali kitajski filozofi-zdravniki.

Kitajski zdravniki so razvoj bolezni dobro razumeli, saj so zdravili tako revne kot bogate. Pomanjkanje vnosa hranilnih snovi glede na zahteve organizma (eliminacije in porabe) bo rezultiralo v boleznih pomanjkanja, medtem ko bo presežek vnosa rezultiral v boleznih presežka, akumulacije, zapolnjenja, blokade in stagnacije. Kitajski filozofi-zdravniki so ta proces povezali tako s prehrano kot tudi z drugimi vidiki življenja (npr. pomanjkanje ali presežek oblačil, materialnega imetja ipd).

Kitajci so bili mnenja, da do osebnega, duševnega, družbenega in političnega zdravja pridemo le z doseganjem “zlate sredine” — koncept, ki ga opisuje tudi Aristotel.

Dandanes večina prebivalcev moderniziranih industrijskih držav živi podobno kot gospoda v preteklosti, saj ima na razpolago veliko “bogate” hrane. Ljudje v teh družbah posledično trpijo predvsem zaradi bolezni presežka, kot so debelost (akumulacija telesne maščobe), sladkorna bolezen (presežek maščob in sladkorja v krvi), srčno-žilne bolezni (akumulacija, ožanje in blokada krvnih žil, ki povzroči stagnacijo krvnega pretoka), nevrološke bolezni, ki vključujejo akumulacijo plaka (Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza), in številne druge bolezni. V modernih družbah se pomanjkanje pojavi skoraj izključno v kontekstu presežka.

Orientalska zdravstvena teorija trdi, da se na videz majhne spremembe v zdravju v veliki večini primerov pojavijo že leta pred poznejšimi, očitnimi stadiji bolezni. Ti znaki naznanujejo prihajajočo katastrofo in nam nudijo priložnost za samopopravke. Kitajski zdravniki so svoje paciente učili, naj bodo na takšne znake pozorni in jih poskušajo popraviti.

Če povzamemo: če razumemo napredovanje bolezni od blage do hude, lahko proces ustavimo, še preden postane tako globoko zakoreninjen, da ga bomo s pomočjo naravnih terapij le stežka ozdravili.

Napredovanje bolezni, kot ga razume tradicionalna kitajska medicina, poteka približno takole:

  1. Zdravje: uravnotežen vnos in normalno izločanje
  2. Nenormalno izločanje in splošna utrujenost
  3. Slab pretok krvi, bolečine
  4. Slaba kvaliteta krvi s kroničnim izločanjem
  5. Akumulacija presežnega materiala v cirkulaciji
  6. Shranjevanje presežnega materiala v različnih predelih telesa
  7. Nevrološke motnje
  8. Psihične bolezni, ki se izražajo tudi kot deluzije (izguba stika z realnostjo)

Preberite drugi del članka: Razvoj bolezni z vidika orientalske medicine – 2. del

 
1 komentar

Posted by na 04/04/2012 in Medicina, Prehrana

 

Značke: , , , , , , , , , ,

One response to “Razvoj bolezni z vidika orientalske medicine – 1. del

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: