Vedenjski simptomi prehranskih intoleranc

O presenetljivih rezultatih raziskave, ki je preučevala vpliv prehrane na mlade prestopnike, in o posledicah uvedbe zdrave prehrane v šolah sem že poročala. Pa si vpliv prehrane na vedenje oglejmo še malo podrobneje. Katera živila so najbolj problematična in katere simptome povzročajo?

V 1950-ih sem v Tennesseeju v ZDA delal kot splošni zdravnik pediater. V Jacksonu, mestu s 50.000 prebivalci, smo bili edina ambulanta, specializirana za otroke. V tistih časih smo videvali zelo malo hiperaktivnih otrok. Leta 1970 sem jih srečal že precej več in si vsakega zabeležil. Leta 1980 sem svoja opažanja objavil v reviji Journal of Learning Disabilities — 136 od 182 staršev je poročalo, da je bila otrokova hiperaktivnost povezana s prehrano.

– dr. William G. Crook

Ko so se v ZDA v 1960-ih po policah trgovin razširila predelana živila z aditivi, je alergolog dr. Ben Feingold predlagal, da bi bili vedno pogostejšim vedenjskim težavam lahko vzrok aditivi (npr. umetna barvila, umetne arome ter konzervansi) in salicilati, ki jih najdemo tudi v nekaterih živilih naravnega izvora (1).

Če bi dr. Feingolda takrat vzeli resno, bi milijonom družin prihranili veliko trpljenja. Vendar so Feingoldovo hipotezo uradno potrdili šele leta 2010 v Evropi, pa še to le delno. Na podlagi raziskave Univerze v Southamptonu (2,3) morajo biti živila, ki vsebujejo določena umetna barvila, v EU označena z opozorilom: ‘možen negativen vpliv na aktivnost in pozornost otrok’.

 

Problematični aditivi

V spodnji tabeli so našteti aditivi, ki najpogosteje povzročajo preobčutljivostne reakcije in ki so izključeni na eliminacijski dieti FAILSAFE.

 

Eliminacijska (izločitvena) dieta FAILSAFE

Uvod

Eliminacijska oz. izločitvena dieta FAILSAFE je poskusna dieta za ugotavljanje občutljivosti na kemikalije v hrani, zasnovana tako, da iz prehrane izključi aditive, salicilate, amine in glutamate (FAILSAFE = Free of Additives, Low in Salicylates, Amines and Flavour Enhancers). Eliminacijsko dieto FAILSAFE so razvili v Royal Prince Alfred Hospital v Sydneyu v Avstraliji (od tu tudi njeno drugo ime — dieta RPAH).

Eliminacijska dieta FAILSAFE je zasnovana tako, da iz prehrane črta več problematičnih skupin kemikalij naenkrat, saj so ljudje pogosto občutljivi na več različnih kemikalij, simptomi, ki jih lahko povzročijo posamezne kemikalije, pa so si med seboj lahko zelo podobni. Ko simptomi izginejo, je potrebno eno skupino kemikalij za drugo pazljivo stestirati. Edino tako lahko ugotovite, katere kemikalije in v kakšnih količinah so problematične. To vam tudi omogoči, da lahko v prehrani obdržite čim širšo paleto živil.

 

Najpogostejši simptomi prehranskih intoleranc – 2. del

Spodaj opisani simptomi veljajo za občutljivost na aditive in naravne kemikalije v hrani, nekateri pa se lahko pojavijo tudi pri intoleranci na mleko in mlečne izdelke, gluten in druga živila. Zanesljivo lahko vzrok težav ugotovite le s poskusno eliminacijsko dieto (npr. npr. brezglutenska/brezkazeinska dieta, dieta FAILSAFE, dieta z malo živili ipd.). Če so vaš problem predvsem prebavne motnje oz. sindrom razdražljivega črevesja, si preberite več o izločitvi FODMAP.

Koža — srbečica in izpuščaji

Težave s kožo so zelo pogost simptom prehranskih intoleranc. Pojavljajo se v obliki rdečih izpuščajev in izboklin, luskaste kože, srbenja… Kreme, ki jih v teh primerih predpisujejo dermatologi, sicer blažijo reakcije, na žalost pa je njihovo delovanje po navadi le začasno.

Vzroki takšnih izpuščajev so lahko zelo različni — lahko jih povzročajo določene kemikalije v hrani, plesni, okoljske kemikalije (kozmetika, čistila ipd.) in zdravila. Dermatitis se pogosto pojavi na rokah, nogah in ozadju vratu, še posebej na delih, kjer se potimo.

 

Najpogostejši simptomi prehranskih intoleranc – 1. del

Spodaj našteti znaki se pojavljajo pri občutljivosti na aditive in naravne kemikalije v hrani, nekateri pa so lahko tudi posledica intolerance na mleko in mlečne izdelke, gluten in druga živila. Zanesljivo lahko vzrok težav ugotovite le s poskusno eliminacijsko dieto (npr. brezglutenska/brezkazeinska dieta, dieta FAILSAFE, dieta z malo živili ipd.). Če so vaš problem predvsem prebavne motnje oz. sindrom razdražljivega črevesja, si preberite več o izločitvi FODMAP.

V drugem delu najdete podrobnejši opis simptomov prehranskih intoleranc.

Telesni simptomi prehranskih intoleranc

• kožni izpuščaji, srbečica, atopični dermatitis
• glavoboli, migrene
• astmatični simptomi
• prebavne motnje: driska, napenjanje, spahovanje, bruhanje, glasna prebava, zaprtje, bolečine v trebuhu, krči, slabost, slab zadah
• pogosta vnetja ušes, prsnega predela in sinusov
• nemirne noge
• rdeča lica, zardevanje
• rdeča ušesa
• bledica
• podočnjaki
• “vreče” pod očmi
• angioedem (zatekanje)
• gube okrog oči
• steklene, svetleče oči
• nemirne noge
• smrkav ali zamašen nos
• drgnjenje in vrtanje po nosu
• kašelj
• pretirano potenje, zaudarjanje
• vnetje mehurja / cistitis
• inkontinenca
• pogosto uriniranje
• bolečine v sklepih / artritis
• bolečine v mišicah / mialgija, fibromialgija
• palpitacije, aritmija, tahikardija

Vedenjski simptomi prehranskih intoleranc

• razdražljivost
• nemirnost
• motnja pomanjkanja pozornosti, hiperaktivnost
• upiranje
• nihanje razpoloženja
• depresija
• agresija (grizenje, udarjanje, pljuvanje, ščipanje, boksanje, brcanje)
• kričanje
• odvisnost
• želja po določeni hrani
• stalno govorjenje
• ponavljanje istih fraz
• pretirana utrujenost
• umikanje vase
• aspergerjev sindrom, avtizem

Preberite tudi:

• Najpogostejši simptomi prehranskih intoleranc – 2. del
• Vedenjski simptomi prehranskih intoleranc
• Prehranske intolerance – aditivi in druge kemikalije
• Splošno o prehranskih intolerancah
• Uvod v alergije na hrano in prehranske intolerance

 

Prehranske intolerance – aditivi in naravne kemikalije

Kemikalije, ki lahko povzročajo težave, najdemo tako v predelani kot v naravni hrani. Najpogosteje so to aditivi oz. prehranski dodatki (umetna barvila, umetne arome in konzervansi, npr. sulfiti, nitrati, sorbati), salicilati, amini (histamin, dopamin, tiramin in drugi biogeni amini) in glutamati (vključno z ojačevalci okusa).

Čeprav so problematične kemikalije v največjih količinah prisotne v predelani in/ali hitri hrani (aditivi), jih najdemo tudi v nekaterih nepredelanih ali manj predelanih živilih, tako da je mišljenje, da je naravno nujno tudi dobro, v tem primeru zmotno. Med bolj problematična živila spadajo npr. čokolada, starani siri, starano meso, rdeče vino, pomaranče in paradižniki. Verjetno ste že slišali, da lahko rdeče vino in siri sprožijo napad migrene?

Pri občutljivosti na kemikalije v hrani ne gre za imunski odziv, ampak je reakcija odvisna od odmerka (podobno delujejo npr. zdravila, alkohol ipd.). Različni ljudje se na kemikalije odzovejo zelo različno, do simptomov pa pride šele, ko je presežena stopnja posameznikove tolerance. Zelo pogosto so tarča kemikalij  otroci z vedenjskimi težavami (npr. motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo), astmatiki in otroci z avtizmom.

Simptomi intolerance na kemikalije so številni in v veliko primerih podobni alergijam, kar lahko zelo oteži ugotavljanje pravega vzroka.

 

Prehranske intolerance – gluten/gliadin

Gluten (oz. natančneje gliadini, iz katerih je sestavljen) je en izmed najpogostejših povzročiteljev prehranskih intoleranc — različne ocene navajajo, da se nanj negativno odzove od 5 pa vse do 30 odstotkov ljudi. Je lepljiva beljakovina, ki naredi testo elastično.

Simptomi intolerance na gluten vključujejo prebavne motnje, bolečine v trebuhu, glavobole, migrene, depresijo, utrujenost in bolečine v sklepih, pogosto pa ga povezujejo tudi z avtoimunskimi boleznimi ščitnice. Skrajna oblika občutljivosti na gluten je celiakija, kjer gluten že v najmanjših količinah poškoduje sluznico prebavnega sistema.

 

Prehranske intolerance – mleko in mlečni izdelki

Poznamo dve vrsti prehranskih intoleranc na mleko in mlečne izdelke: laktozna intoleranca (laktoza = mlečni sladkor) in preobčutljivost na beljakovine, ki jih najdemo v mleku.

Najbolj razširjena in tudi najbolj poznana prehranska intoleranca, povezana z mlekom in mlečnimi proizvodi, je laktozna intoleranca. Laktoza je sladkor, ki ga najdemo v mleku vseh sesalcev, vključno s človekom. Čeprav jo uvrščamo med sladkorje, laktoza nima sladkega okusa.

Za prebavo laktoze je potreben encim laktaza. Sposobnost proizvajanja laktaze najdemo pri skoraj vseh dojenčkih, kar je bistvenega pomena pri dojenju. Odrasli pa encim praviloma nehajo proizvajati, če dlje časa ne uživajo mlečnih proizvodov. Globalno je približno dve tretjini odraslih intolerantnih na laktozo. Na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji, kjer mleko in sir nista del vsakdanje prehrane, je delež še večji. V nasprotju pa najdemo laktozno intoleranco le pri približno 30% odraslih Evropejcih, ki gledano v svetovnem merilu zaužijejo največ kravjega mleka in mlečnih proizvodov (pogostost se giblje od 2% v Skandinaviji do 70% na Sicilji).

 

Prehranske intolerance

Klasične prehranske alergije so dobro raziskane, prisotne pa so le pri majhnemu delu (nekaj odstotkih) prebivalstva. Pri alergiji gre za hiter odziv imunskega sistema na določeno beljakovino v hrani, ki jo prepozna kot vsiljivca, v reakciji pa so vpletena protitelesa IgE. Znaki so takojšnji in zelo očitni: kašelj, kihanje, dušenje, bruhanje, migrene, solzne oči, izpuščaji, zatekanje, srbečica, v skrajnem primeru pa anafilaktični šok, pri katerem je potrebna takojšnja medicinska pomoč. Klasične alergije se diagnosticirajo s kožnimi vbodnimi testi in laboratorijskimi krvnimi testi.

Manj poznane in v zdravstvu dostikrat še vedno obravnavane s precej odpora in nezaupanja (predvsem ker jih je precej težje ugotoviti in diagnosticirati) pa so prehranske intolerance. Označujejo »kakršnokoli negativno reakcijo na določeno hrano, ki se ne pokaže na testiranju za klasične alergije (testiranju za IgE protitelesa)«. Intolerance na hrano so precej bolj pogoste od klasičnih alergij (točnih ocen ni, gibljejo se med 5 in celo 90 odstotki). Tudi tu gre lahko za neprimeren odziv imunskega sistema, posredi pa je drugačen mehanizem kot pri tipični alergiji na hrano (vpletena so druga protitelesa). En primer takšne intolerance je celiakija, kjer pri občutljivih ljudeh zaužitje že zelo majhnih količin glutena povzroči, da protitelesa napadejo prebavno sluznico, ki je še dolgo po odstranitvi glutena iz prehrane »zglajena« in nezmožna absorbirati hranilne snovi.

Simptomi prehranske intolerance so ponavadi zakasnjeni (lahko se pojavijo do 48 ur po zaužitju hrane) ter neizraziti, zato se jih ljudje pogosto ne zavedajo. Do reakcije na določeno hrano (ponavadi je to hrana, ki jo občutljiv posameznik zelo pogosto uživa) pride namreč tako pogosto, da je negativen učinek na telo stalno prisoten. Telo se poskuša prilagoditi – reakcije so manj izražene, človek pa se nanje tudi navadi, tako da je simptome težko prepoznati. Medtem ko se pri klasičnih alergijah negativna reakcija običajno pojavi že pri zaužitju zelo majhnih količin alergena, pa pri prehranski intoleranci simptome po navadi opazimo šele, ko zaužijemo večje količine problematičnih živil.

 

Uvod v alergije na hrano in prehranske intolerance

Vedno več znanstvenikov sumi, da je vzrok številnim boleznim civilizacije uživanje živil, na katera se človek v teku evolucije genetsko ni imel časa prilagoditi. Telo lahko reagira na beljakovine v teh živilih z neprimernim odzivom in številnimi simptomi. Nekatera t.i. »neolitična« hrana je za določene ljudi lahko tudi dobesedno neprebavljiva (npr. mlečni proizvodi, ki vsebujejo laktozo).

Večina ljudi (in to velja tako za zdravnike kot za paciente) pa gleda na hrano iz drugega zornega kota. Kot civilizirani prebivalci zmernega podnebja si lahko privoščimo, da imamo hrano za nekaj varnega in telesu koristnega. Tak pogled je del naše kulture, a če želimo razumeti intoleranco na hrano, moramo na stvari začeti gledati drugače. Večina predsodkov zdravstva glede prehranskih intoleranc temelji na ideji, da uravnotežena prehrana nikakor ne more biti slaba.

 

Salicilna kislina

Povzetek

Salicilno oziroma 2-hidroksibenzojsko kislino uvrščamo v raznoliko skupino rastlinskih fenolov. V rastlinah deluje kot fitohormon s pomembnimi vplivi na številne biološke procese; ena njenih pomembnejših vlog je obramba rastlin pred patogenimi organizmi. Zanimivo pa je, da ima salicilna kislina zdravilne učinke tudi v človeškem organizmu – njene protivnetne lastnosti, še posebej zniževanje povišane telesne temperature, ljudje poznamo že stoletja. S človeške perspektive so salicilati zanimivi tudi zato, ker so v večjih odmerkih, ki pa se zelo razlikujejo od osebe do osebe, lahko vzrok številnim neprijetnim simptomom.