RSS

Prehranske intolerance – mleko in mlečni izdelki

17 Apr

Poznamo dve vrsti prehranskih intoleranc na mleko in mlečne izdelke: laktozna intoleranca (laktoza = mlečni sladkor) in preobčutljivost na beljakovine, ki jih najdemo v mleku.

Najbolj razširjena in tudi najbolj poznana prehranska intoleranca, povezana z mlekom in mlečnimi proizvodi, je laktozna intoleranca. Laktoza je sladkor, ki ga najdemo v mleku vseh sesalcev, vključno s človekom. Čeprav jo uvrščamo med sladkorje, laktoza nima sladkega okusa.

Za prebavo laktoze je potreben encim laktaza. Sposobnost proizvajanja laktaze najdemo pri skoraj vseh dojenčkih, kar je bistvenega pomena pri dojenju. Odrasli pa encim praviloma nehajo proizvajati, če dlje časa ne uživajo mlečnih proizvodov. Globalno je približno dve tretjini odraslih intolerantnih na laktozo. Na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji, kjer mleko in sir nista del vsakdanje prehrane, je delež še večji. V nasprotju pa najdemo laktozno intoleranco le pri približno 30% odraslih Evropejcih, ki gledano v svetovnem merilu zaužijejo največ kravjega mleka in mlečnih proizvodov (pogostost se giblje od 2% v Skandinaviji do 70% na Sicilji).

Intoleranca na mleko pa je lahko tudi posledica neprimernega odziva imunskega sistema na mlečne beljakovine. Iz tega vidika je najbolj problematična beljakovina β-kazein, ki jo najdemo v vseh mlečnih proizvodih. Intoleranca na kazein je zelo pogosta, takoj na drugem mestu za občutljivostjo na gluten (beljakovino, ki jo najdemo v žitaricah).

Obstaja tudi razlika med mlekom različnih živali. Do nekaj tisoč let nazaj, ko je prišlo do mutacije v evropskih čredah, je bila v mleku prisotna le varianta mlečne beljakovine kazein A2. T.i. “mleko A2” proizvajajo krave lisaste pasme (ki so s 45% v Sloveniji še vedno prevladujoča pasma goveda) in pasme guernsey, koze, ovce, bivoli, jaki, osli… Danes čedalje bolj pogoste krave pasme holštajn (črno bela pasma, ki pri nas trenutno predstavlja več kot 35% vseh molznic) pa proizvajajo mleko z malce drugačno obliko kazeina, ki ga poimenujemo kazein A1. Veliko ljudi, občutljivih na mleko, opazi izboljšanje, če mleko A1 zamenja z mlekom A2. Najpogosteje naj bi do izboljšanja prišlo na področju prebave, kožnih izpuščajev, senenega nahoda in vnetja ušesa. Obstajajo pa tudi raziskave, ki uživanje mleka A1 povezujejo s precej resnejšimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 1 in avtizem (1,2,3).

Neprimeren odziv lahko sprožijo tudi druge sestavine mleka, kot so albumini, globulini, dodani antibiotiki in stranski produkti procesiranja mleka. Zanimivo je tudi, da so nekateri ljudje občutljivi le na kuhano mleko, medtem ko jim surovo mleko ne dela težav.

Intoleranca na mleko in mlečne izdelke je čedalje pogostejša. En izmed vzrokov bi bil lahko trend hranjenja dojenčkov s formulo iz kravjega mleka. Njihov prebavni sistem je namreč izjemno nežen in prepusten, zato beljakovine iz hrane hitro preidejo v kri, kjer jih zazna in nanje reagira imunski sistem (medtem ko na beljakovine iz materinega mleka ne reagira).

Posledice intolerance na mleko so lahko številne, najpogostejši znaki pa so astma, driska, slaba absorpcija hranilnih snovi, pogosta vnetja ušes, sinusov ter grla, še posebej v otroštvu, izpuščaji in psihične motnje, npr. razdražljivost in agresivno vedenje.

Preberite tudi: 

 
Komentiraj

Posted by na 17/04/2012 in Medicina, Prehrana

 

Značke: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: