V zadnjem stoletju je praktično po celem svetu prišlo do velikih sprememb v prehrani. Manjkrat jemo domačo, sveže pripravljeno hrano, prehranjevanje v restavracijah pa je postalo nekaj običajnega. Hrana je pogosto predelana in pakirana v tovarnah, ki so locirane v drugih državah ali celo na drugih kontinentih. Seveda je prišlo tudi do številnih drugih sprememb (npr. ljudje se pogosteje odločajo za shujševalne diete), a ena največjih in za naše zdravje najpomembnejših sprememb pa je sprememba, za katero ne slišimo prav pogosto. Gre za ogromen porast v porabi nenasičenih maščobnih kislin, še posebej linolne in arahidonske kisline, ki obe spadata v kategorijo t.i. omega-6 maščobnih kislin.
Glavni vir linolne kisline so rastlinska olja (tako nerafinirana kot refinirana olja, kot so koruzno, sojino, sončnično, sezamovo, bučno ipd., vsebujejo velik delež omega-6 maščob), glavni vir arahidonske kisline pa so svinjina, jajca in perutnina.
| Polnomastno mleko | – 49,8% |
| Posneto mleko | + 57,8% |
| Maslo | – 72,2% |
| Margarina | + 1000% |
| Svinjska mast, goveja mast | – 50% |
| Olja za solato in kuhanje | + 1450% |
| Sadje | + 29% |
| Zelenjava | + 15,6% |
| Krompir | – 23% |
| Žitarice | – 30,6% |
| Svinjina | – 19% |
| Jajca | – 13,5% |
| Govedina | + 22% |
| Perutnina | + 278% |
| Stročnice in oreščki | + 37,5% |
| Rafiniran sladkor in sirup | + 74,7% |
Tabela: Spremembe v ameriški prehrani med leti 1909 in 1999. Vir: USDA.
Po uradnih podatkih se je v ZDA med letoma 1909 in 1999 poraba rastlinskih olj povečala za 1450% (več kot desetkrat!), poraba margarin, ki so prav tako izdelane iz rastlinskih olj, pa za 1000%.
Poraba svinjine in jajc se skorajda ni spremenila, perutnine pa ameriški sodobniki zaužijejo za 278% več od Američanov pred približno stotimi leti. A bolj pomembno je to, da se je maščobna sestava mesa/mesnih proizvodov dramatično spremenila zaradi postopno uvedenih sprememb v krmi živali, ki vedno pogosteje temelji na poceni žitaricah, npr. koruzi, soji ipd. To velja predvsem za svinjino in perutnino, saj te živali zaužite maščobe akumulirajo v svojih tkivih. Ker zaužijejo veliko linolne kisline, arahidonska kislina pa nastane iz le-te, v njihovih tkivih najdemo več obeh vrst maščobnih kislin. Prežvekovalci, npr. govedo, pa problematične maščobe v krmi pretvorijo v zdravju koristne maščobe.
Človek je v tem pogledu podoben prašičem. Več linolne kisline ko nekdo zaužije, več linolne in arahidonske kisline bomo našli v njegovih telesnih tkivih. Nabiranje teh maščobnih kislin v naših telesih je torej v porastu, vedno več pa jih najdemo tudi v mleku doječih mater.
Graf: Sprememba v vsebnosti omega-6 (polne pike) in omega-3 (prazne pike) maščob v materinem mleku v ZDA med leti 1940 in 2005 (1).
Preden so tradicionalno uporabljane maščobe (pri nas maslo, goveja in svinjska mast ter olivno olje, drugje pa tudi kokosovo in palmovo olje) zamenjala rastlinska olja z visoko vsebnostjo omega-6 maščob, so vzorci mleka doječih mater vsebovali približno 6% linolne kisline (podatek za ZDA). Danes v človeškem mleku izmerijo že več kot 15% linolne kisline, pri materah z diabetesom pa še precej več. Na žalost se proizvajalci formul za dojenčke trudijo slediti takšnemu trendu in temu ustrezno povečujejo količino linolne kisline v svojih proizvodih.
Države kot sta ZDA in Izrael, ki imata ekstremno visoko porabo problematičnih rastlinskih olj in s tem omega-6 maščobnih kislin, imata tudi ekstremno visoko pojavnost bolezni, kot so sladkorna bolezen, previsok krvni tlak, srčno-žilne bolezni in rakava obolenja. O tem perečem problemu so v izraelski strokovni literaturi pisali že leta 1996 (2):
Izrael ima eno izmed najvišjih razmerij med zaužitimi polinenasičenimi in nasičenimi maščobami na svetu; prebivalci Izraela zaužijejo približno 8% več omega-6 polinenasičenih maščobnih kislin od prebivalcev ZDA in 10-12% več od prebivalcev večine evropskih držav. Na izraelske Žide bi tako lahko gledali kot na prehranski eksperiment, s katerim merimo učinke omega-6 maščobnih kislin. A navkljub takšnim nacionalnim prehranskim navadam je v Izraelu veliko srčno-žilnih bolezni, hipertenzije, sladkorne bolezni in debelosti – bolezni, ki so povezane s hiperinzulinemijo in inzulinsko odpornostjo (sindrom X). Prav tako tu, v primerjavi z drugimi zahodnimi državami, najdemo povečano pojavnost in umrljivost zaradi raka, še posebej pri ženskah. Raziskave kažejo, da visoka vsebnost omega-6 linolne kisline v prehrani lahko pripomore k hiperinzulinemiji in inzulinski odpornosti, poleg tega, da so te maščobe lahko substrat za peroksidacijo lipidov in tvorbo prostih radikalov. Uživanje teh maščob ima torej lahko določene dolgoročne stranske učinke, med katerimi so hiperinzulinemija, ateroskleroza in nastanek raka.
Še nekaj zanimivih ugotovitev:
- Nagnjenost k debelosti, sladkorni bolezni in sorodnim boleznim se da predvideti že zelo zgodaj (pri 2 letih starosti ali prej).
- Število maščobnih celic in njihova velikost sta med najboljšimi indikatorji tega, kakšna bo telesna zgradba novorojenčka v prihodnosti.
- Zgoraj omenjeno je močno odvisno od tipa in količine maščobnih kislin v materinih tkivih in mleku; veliko linolne in arahidonske kisline v materinem tkivu oz. mleku vodi do hiperplazije in hipertrofije maščobnih celic pri njenem naraščaju. Povedano enostavneje, večje in številnejše maščobne celice – dva izmed najpomembnejših kazalcev debelosti – so pri otrocih lahko prisotne že dolgo prej, preden se v njihovih življenjih pojavijo McDonald’s, oslajene pijače in video igre.
V formule za dojenčke torej namenoma dajemo problematične maščobne kisline, obenem pa ljudje večinoma mislijo, da se morajo izogibati nasičenim in jesti več nenasičenih maščob rastlinskega izvora. Pri laboratorijskih živalih telesna teža skoraj linearno sledi količini linolne kisline, ki jo živali zaužijejo, in podobno kot pri ljudeh je tudi pri teh živalih nagnjenost naraščaja k debelosti direktno povezana s količino teh maščob v tkivih njihovih mater. Strokoven članek o tem fenomenu najdete na tej povezavi.
Učinki prehrane, bogate z nenasičenimi maščobami, so kumulativni skozi generacije, kar v praksi pomeni, da je vsaka naslednja generacija, ki se razvija in odrašča na takšni prehrani, bolj podvržena debelosti in drugim boleznim, vključno z boleznimi srca in ožilja, za preventivo katerih se te maščobe dostikrat celo priporoča (3,4,5). Z drugimi besedami, ko problemi postanejo zares hudi, je lahko že nekaj generacij prepozno.
Za konec pa še nekaj preprostih ukrepov, s pomočjo katerih se lahko izognete pretiranemu vnosu problematičnih omega-6 maščob:
- Kuhajte hrano v maslu in kokosovem olju in ne kupujte rastlinskih olj in margarine. Olivno olje je edino tekoče olje, ki ne vsebuje večjih količin problematičnih maščobnih kislin.
- Čim manjkrat jejte ocvrto hrano v restavracijah.
- Izogibajte se pakiranim komercialnim proizvodom, ki vsebujejo rastlinska olja (čips, piškoti ipd.).
- Ne kupujte majoneze in komercialnih solatnih prelivov, temveč naredite svoje.
- Kar se tiče hrane živalskega porekla, jejte več rdečega mesa, morske hrane in mlečnih proizvodov.
Belo na črnem 