Izločitev FODMAP kot učinkovita pomoč pri sindromu razdražljivega črevesja

T.i. sindrom razdražljivega črevesja (skupno ime za obolenja z različno etiologijo, ki se kažejo v obliki prebavnih motenj) ima lahko precejšen negativen vpliv na kvaliteto življenja. Simptomi znižujejo produktivnost pri delu in dobro počutje. Občutek napihnjenosti, prisoten pri več kot 80% obolelih, je en glavnih razlogov, da ljudje poiščejo pomoč in se poslužujejo različnih zdravil, ki pa pogosto nimajo željenega učinka.

Zato je toliko bolj dobrodošla novica, da so v Avstraliji pod taktirko dr. Sue Shepherd razvili obetaven način za odpravljanje nadležnih prebavnih motenj. Omenjena zdravnica je leta 2001 zasnovala dieto, v angleščini poimenovano low FODMAP diet (FODMAP je kratica za Fermentable Oligosaccharides, Disaccharides, Monosaccharides and Polyols), ki iz prehrane izloči hitro fermentirajoče oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole (sladkorne alkohole). Dieta je bila v zadnjih letih predmet številnih raziskav, ki so pokazale, da gre za enega najbolj učinkovitih načinov za odpravljanje simptomov razdražljivega črevesja. Nov pristop se je izkazal za učinkovitejšega od standardnih priporočil zdravnikov, po nekaterih podatkih pa naj bi pomagal kar trem četrtinam bolnikov (1,2).

 

Najpogostejši simptomi prehranskih intoleranc – 2. del

Spodaj opisani simptomi veljajo za občutljivost na aditive in naravne kemikalije v hrani, nekateri pa se lahko pojavijo tudi pri intoleranci na mleko in mlečne izdelke, gluten in druga živila. Zanesljivo lahko vzrok težav ugotovite le s poskusno eliminacijsko dieto (npr. npr. brezglutenska/brezkazeinska dieta, dieta FAILSAFE, dieta z malo živili ipd.). Če so vaš problem predvsem prebavne motnje oz. sindrom razdražljivega črevesja, si preberite več o izločitvi FODMAP.

Koža — srbečica in izpuščaji

Težave s kožo so zelo pogost simptom prehranskih intoleranc. Pojavljajo se v obliki rdečih izpuščajev in izboklin, luskaste kože, srbenja… Kreme, ki jih v teh primerih predpisujejo dermatologi, sicer blažijo reakcije, na žalost pa je njihovo delovanje po navadi le začasno.

Vzroki takšnih izpuščajev so lahko zelo različni — lahko jih povzročajo določene kemikalije v hrani, plesni, okoljske kemikalije (kozmetika, čistila ipd.) in zdravila. Dermatitis se pogosto pojavi na rokah, nogah in ozadju vratu, še posebej na delih, kjer se potimo.

 

Fruktozna intoleranca

Fruktozna intoleranca (intoleranca za fruktozo, malabsorpcija fruktoze) je zelo pogost — ocenjujejo, da je do 30% belcev intolerantnih na fruktozo — in velikokrat nediagnosticiran problem, ki lahko vodi do številnih simptomov sindroma razdražljivega črevesja in drugih zdravstvenih problemov.

Do fruktozne intolerance pride, kadar telo ne more absorbirati oziroma pravilno prebaviti fruktoze (sadnega sladkorja). Posledica tega je, da fruktoza pride v črevesje, kjer hrani bakterije in glive, ki se razrastejo in proizvajajo pline (ogljikov dioksid, vodik, metan) ter mlečno kislino. Simptomi so napenjanje, krči, driska in drugi simptomi razdražljivega črevesja. Očitne prebavne motnje pa ima le približno polovica ljudi, ki so intolerantni na fruktozo.

 

Prehranske intolerance

Klasične prehranske alergije so dobro raziskane, prisotne pa so le pri majhnemu delu (nekaj odstotkih) prebivalstva. Pri alergiji gre za hiter odziv imunskega sistema na določeno beljakovino v hrani, ki jo prepozna kot vsiljivca, v reakciji pa so vpletena protitelesa IgE. Znaki so takojšnji in zelo očitni: kašelj, kihanje, dušenje, bruhanje, migrene, solzne oči, izpuščaji, zatekanje, srbečica, v skrajnem primeru pa anafilaktični šok, pri katerem je potrebna takojšnja medicinska pomoč. Klasične alergije se diagnosticirajo s kožnimi vbodnimi testi in laboratorijskimi krvnimi testi.

Manj poznane in v zdravstvu dostikrat še vedno obravnavane s precej odpora in nezaupanja (predvsem ker jih je precej težje ugotoviti in diagnosticirati) pa so prehranske intolerance. Označujejo »kakršnokoli negativno reakcijo na določeno hrano, ki se ne pokaže na testiranju za klasične alergije (testiranju za IgE protitelesa)«. Intolerance na hrano so precej bolj pogoste od klasičnih alergij (točnih ocen ni, gibljejo se med 5 in celo 90 odstotki). Tudi tu gre lahko za neprimeren odziv imunskega sistema, posredi pa je drugačen mehanizem kot pri tipični alergiji na hrano (vpletena so druga protitelesa). En primer takšne intolerance je celiakija, kjer pri občutljivih ljudeh zaužitje že zelo majhnih količin glutena povzroči, da protitelesa napadejo prebavno sluznico, ki je še dolgo po odstranitvi glutena iz prehrane »zglajena« in nezmožna absorbirati hranilne snovi.

Simptomi prehranske intolerance so ponavadi zakasnjeni (lahko se pojavijo do 48 ur po zaužitju hrane) ter neizraziti, zato se jih ljudje pogosto ne zavedajo. Do reakcije na določeno hrano (ponavadi je to hrana, ki jo občutljiv posameznik zelo pogosto uživa) pride namreč tako pogosto, da je negativen učinek na telo stalno prisoten. Telo se poskuša prilagoditi – reakcije so manj izražene, človek pa se nanje tudi navadi, tako da je simptome težko prepoznati. Medtem ko se pri klasičnih alergijah negativna reakcija običajno pojavi že pri zaužitju zelo majhnih količin alergena, pa pri prehranski intoleranci simptome po navadi opazimo šele, ko zaužijemo večje količine problematičnih živil.