Multipla skleroza: vzroki in predlogi za zdravljenje

Avtor: prof. dr. Ray Peat

Ljudje smo ves čas izpostavljeni različnim antigenom. Vprašanje je le, v kolikšni meri je telo zmožno omejiti vnetni odziv na takšno obremenitev.

Pri multipli sklerozi je jasno, da je proces vnetja destruktiven in da je estrogen glavni faktor predispozicije. Avtoimunske degenerativne bolezni so rezultat nenasičenih maščobnih kislin ter prehranskega neravnotežja aminokislin, ki delujeta v kontekstu povišanega estrogena in hipotiroidizma (znižanega delovanja ščitnice).

Ljudje z multiplo sklerozo imajo kronično povišano produkcijo kortizola. To poruši ravnotežje asimilacije beljakovin, rezultat pa so simptomi, podobni prehranskemu pomanjkanju beljakovin. Relativno nekontrolirani proizvodnji kortizola sta vzrok prekomeren estrogen in serotonin. Končni rezultat je začaran krog vnetja in neravnotežja aminokislin.

Depresija, lupus, migrene, menopavza, diabetes in staranje imajo z multiplo sklerozo skupnih nekaj metaboličnih procesov oziroma motenj.

Vzročno patologijo lahko popravimo z uživanjem kvalitetnih beljakovin s pravilno sestavo aminokislin, ščitničnim hormonom, pregnenolonom in progesteronom. Le-ti vsi delujejo protivnetno, niso pa katabolični in imunskega sistema ne zavrejo prekomerno.

 

Ozemljevanje

Starejši ljudje so zemljo oboževali. Sedeli so na tleh z občutkom, da so blizu nečemu višjemu. Koži je prijalo, da se dotika tal, zato so se pogosto sezuli in hodili bosi. Dotik z zemljo je bil blažilen, krepčilen in zdravilen.

— Ota Kte, indijanski pisatelj in poglavar

Ozemljevanje (ang. earthing ali grounding) je vedno bolj popularna in priznana oblika zdravljenja, ki temelji na stiku z zemeljsko naravno električno energijo. Gre za dovajanje zemeljske energije v telo preko materialov, ki prevajajo električni tok. Ozemljevanje vključuje boso hojo po vlažni travi ali pesku in plavanje v rekah, jezerih ali morju, obstajajo pa tudi posebni komercialni izdelki, kot so npr. ozemljevalna ležišča.

Tudi ozemljevanje ima izvor v vračanju k naravi — človek je večino svoje zgodovine hodil bos ali v obutvi iz naravnih materialov in spal na tleh ter tako preko stika s tlemi prejemal zemeljsko energijo. Po teoriji ozemljevanja se je naše zdravje poslabšalo tudi zato, ker smo prekinili stik z zemljo — sezujemo se le še redkokdaj, obuti smo v obuvala iz umetnih materialov, spimo na posteljah v visokih stolpnicah…

 

Depresija in prehrana

Želite biti srečnejši? Jejte manj predelane hrane in več rib.

Prehrana pri duševnih motnjah igra pomembno vlogo. Raziskave kažejo, da živila, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline, pomagajo pri premagovanju depresije. Obratno pa predelana živila in hitra prehrana negativno vplivajo na naše počutje.

Znanstveniki so odkrili povezavo med depresijo ter vnetjem možganskih celic. To vnetje povzročajo substance, ki jim strokovno rečemo citokini, proizvaja pa jih naš lasten imunski sistem. Če ste se že kdaj počutili slabo ali depresivno med ali po gripi, potem ste najbrž na lastni koži občutili, kakšen vpliv imajo citokini na možgane. Citokini povzročajo tudi izgubo apetita, spremenjen bioritem in utrujenost.

K sreči pa lahko na proizvodnjo citokinov vplivamo tako, da spremenimo prehrano. Če pojemo zadosti rib in drugih živil, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline, bo naše telo proizvajalo manj citokinov. Najbolj zdravo razmerje maščobnih kislin imajo ulovljene ribe. Naša prehrana mora vsebovati tudi dovolj živil, ki znižujejo stopnjo vnetja v telesu, na primer zelenjave. Živila, ki povečujejo vnetje, pa so v prvi vrsti predelana živila: peciva, sladkarije, sladoled, oslajene pijače, predelani mesni izdelki…

Depresija ima lahko veliko vzrokov (in veliko teh je popolnoma “bioloških”). Prehrana je en izmed pomembnejših. Na žalost pa zdravnik, ki zdravi pacienta z depresijo, po navadi ne bo vprašal po prehranskih navadah — bolj verjetno je, da bo hitro napisal še en recept za antidepresive.