RSS

Multipla skleroza: vzroki in predlogi za zdravljenje

01 Jun

Avtor: prof. dr. Ray Peat

Ljudje smo ves čas izpostavljeni različnim antigenom. Vprašanje je le, v kolikšni meri je telo zmožno omejiti vnetni odziv na takšno obremenitev.

Pri multipli sklerozi je jasno, da je proces vnetja destruktiven in da je estrogen glavni faktor predispozicije. Avtoimunske degenerativne bolezni so rezultat nenasičenih maščobnih kislin ter prehranskega neravnotežja aminokislin, ki delujeta v kontekstu povišanega estrogena in hipotiroidizma (znižanega delovanja ščitnice).

Ljudje z multiplo sklerozo imajo kronično povišano produkcijo kortizola. To poruši ravnotežje asimilacije beljakovin, rezultat pa so simptomi, podobni prehranskemu pomanjkanju beljakovin. Relativno nekontrolirani proizvodnji kortizola sta vzrok prekomeren estrogen in serotonin. Končni rezultat je začaran krog vnetja in neravnotežja aminokislin.

Depresija, lupus, migrene, menopavza, diabetes in staranje imajo z multiplo sklerozo skupnih nekaj metaboličnih procesov oziroma motenj.

Vzročno patologijo lahko popravimo z uživanjem kvalitetnih beljakovin s pravilno sestavo aminokislin, ščitničnim hormonom, pregnenolonom in progesteronom. Le-ti vsi delujejo protivnetno, niso pa katabolični in imunskega sistema ne zavrejo prekomerno.

***

Tako kot ostale avtoimunske bolezni je tudi multipla skleroza pogostejša pri ženskah kot pri moških (razmerje 2:1), prične se ponavadi v reproduktivni dobi (še posebej po 30. letu, ko je estrogen izrazito visok), pogosto se poslabša pred menstruacijo in včasih izboljša med nosečnostjo, ko pride do povišanja progesterona. Pri ženskah, pri katerih so izmerili visoko razmerje estrogena proti progesteronu, so našli najbolj aktivne možganske lezije (Bansil, et al., 1999). Večina mediatorjev vnetja, ki sodelujejo pri nastanku multiple skleroze — dušikov oksid, serotonin, prolaktin, peroksidacija lipidov, proste maščobne kisline, prostaglandini, izoprostani in različni citokini (IL, TNF) — je tesno povezana z delovanjem estrogena. Tudi pri živalih lahko avtoimunske bolezni sprožimo z dodajanjem estrogena (Ahmed in Talal).

Ljudje na vnetje pogosto gledamo kot na normalen del imunskega sistema in predpostavljamo, da gre za odziv, proporcionalen vrsti antigena. V resnici pa lahko že preprosta sprememba koncentracije glukoze, natrija ali ščitničnega hormona vodi do ogromne spremembe v tem, kako bo imunski sistem odreagiral na isti antigen.

Občutljivo stanje, ki je posledica hipoglikemije (nizkega krvnega sladkorja), lahko posredno prispeva k pretiranemu vnetnemu odzivu.

Adrenalin se poviša z namenom pretvoriti glikogen v glukozo, in če to ne zadostuje, poskuša telo alternativno gorivo dobiti s tem, da sprošča maščobne kisline iz maščobnih celic.

Če gre za nenasičene maščobne kisline, to povzroči izločanje serotonina, tako serotonin kot nenasičene maščobne kisline pa zavirajo respiracijo v mitohondrijih, kar hipoglikemijo še poslabša. Stimulirano je sproščanje različnih vnetnih mediatorjev, ki aktivirajo številne imunološke in vnetne procese. Žile postanejo porozne, kar vodi do edema (otekanja tkiva) in prvih stadijev fibroze. Tako adrenalin kot serotonin stimulirata sproščanje kortizola, ki mobilizira aminokisline iz tkiv (npr. večjih skeletnih mišic). Te mišice vsebujejo velike količine aminokislin cistein in triptofan, ki zavirajo delovanje ščitnice. Triptofan se pretvori v dodatni serotonin, ki skupaj s prostimi maščobnimi kislinami povzroča znižanje metabolizma (kar vodi npr. do inzulinske odpornosti) in vnetje.

Moje mnenje je, da bi se bilo v zvezi z multiplo sklerozo pametneje osredotočiti na nekatere splošne lastnosti oziroma pogoje, ki vodijo do negativnih procesov v živčnem sistemu, kot pa da se osredotočamo konkretno na imunološko poškodbo živčevja.

Že dolgo se ve, da se pojavnost multiple skleroze veča z razdaljo od ekvatorja. V sončnih, suhih podnebjih in v višjih legah je multipla skleroza redek pojav. Obenem sta bili ugotovljeni dve jasni prehranski korelaciji: svinjina in konjsko meso.

Ljudje z multiplo sklerozo ne regulirajo dobro telesne temperature. Prevodnost njihovih živcev je slaba, in medtem ko je pri zdravih ljudeh prevodnost pri nižjih temperaturah počasnejša, je pri ljudeh z multiplo sklerozo ravno obratno.

Metabolizem glukoze v možganih je pri multipli sklerozi zelo počasen, po mojih opazovanjih pa je pri teh ljudeh prenizek celoten metabolizem.

Pri bolnikih z multiplo sklerozo je kri bolj viskozna, trombociti se lažje zlepljajo. Kortizol je previsok in hormon, ki stimulira nadledvični korteks, je težje zavreti. Omenjeno je pogost pojav tudi pri pacientih z depresijo in pri starih ljudeh. Čeprav imajo kronično povišan kortizol, imajo ljudje z multiplo sklerozo po navadi nizek krvni sladkor, občasno pa je prisoten tudi nizek krvni natrij oziroma hiponatremija. Prolaktin je povišan, kar je lahko rezultat previsokega estrogena, serotonina, nizkega natrija ali premalo aktivne ščitnice.

Estrogen povzroči izločanje vnetnih mediatorjev iz celic in agregacijo trombocitov, ki sprostijo serotonin. Ker je visok estrogen tesno povezan s pojavnostjo aktivnih možganskih lezij, bi bila lahko antiestrogenska terapija pri multipli sklerozi koristna. Progesteron zavira delovanje estrogena tako na celice kot na trombocite.

Aspirin (acetilsalicilna kislina) ščiti pred številnimi vnetnimi procesi, najbolj znan pa je po tem, da zavira prostaglandine. Ker aspirin dostikrat pomaga pri bolečinah, povezanih z multiplo sklerozo, in ker so pri pacientih z multiplo sklerozo uspešno uporabljali tudi indometacin (prav tako zaviralec sinteze prostaglandinov), bi veljalo podrobneje preučiti vpliv aspirina na preprečevanje oziroma lajšanje simptomov multiple skleroze.

Veliko presenetljivih učinkov ima lahko tudi pomanjkanje beljakovin. Privede lahko do znižanja telesne temperature in pomanjkljivega delovanja ščitnice, obenem pa poslabša vnetje in nagnjenost krvi k strjevanju. Možgani, srce in pljuča potrebujejo stalen vir esencialnih aminokislin, zato se pri pomanjkanju beljakovin sprošča kortizol, ki aminokisline mobilizira pretežno iz skeletnih mišic. Skeletne mišice vsebujejo velike količine triptofana in cisteina, ki zavirata delovanje ščitnice. Cistein je ekscitotoksičen, triptofan pa je prekurzor serotonina, in verjetno je ravno njuna prisotnost / sproščanje v stresnih situacijah tisto, kar zavre metabolizem pri določenih vrstah stresa.

Če pride pri brejih živalih do nezadostnega vnosa beljakovin, izmerimo pri njihovih mladičih nenormalno visoke količine serotonina, odgovorni encimi pa ohranjajo visoke količine serotonina tudi v starosti, tudi če imajo te živali takrat na voljo zadosti beljakovin. To je analogno prekomerni izpostavitvi estrogenu zgodaj v življenju, ki vodi do predispozicije odraslega, da bo zbolel za rakom na dojkah ali prostati (kar se je pokazalo pri hormonskem nadomestnem zdravljenju).

Čeprav ljudje v razvitih državah dandanes praviloma ne stradajo, ampak zaužijejo veliko beljakovin, pa je dejstvo, da je njihov glavni vir beljakovin meso mišic, medtem ko tradicionalne kulture pojejo celo žival — kurje noge, glave, vratove, ušesa, oči, insekte itd. Na ta način lahko dosežemo ravnotežje aminokislin, ustrezno za ohranjanje visokega metabolizma in preprečevanje stresnega odziva.

Opazovanje, da je multipla skleroza povezana z uživanjem svinjine in konjskega mesa, ne pa z uživanjem mesa govedi, jagenjčka ali kozlička, je zelo zanimiva; prašiči in konji namreč ne pretvorijo maščobnih kislin, ki jih zaužijejo s hrano, zato njihovo meso vsebuje veliko linolenske in linolne kisline (polinenasičenih maščobnih kislin). Čreva krav, ovac in koz pa vsebujejo bakterije, ki polinenasičene maščobe pretvarjajo v bolj nasičene maščobe. Nenasičene maščobe zavirajo encime, ki so odgovorni za prebavo beljakovin, in pacienti z multiplo sklerozo ponavadi slabo prebavljajo meso (Gupta, et al., 1977).

Polinenasičene maščobe so direktno toksične za mitohondrije in zavirajo oksidacijo glukoze ter delovanje ščitnice. Encimi jih pretvorijo v prostaglandine (vnetne mediatorje), neencimsko pa se s pomočjo spontane peroksidacije lipidov pretvorijo v toksične izoprostane. V možganih in drugih tkivih ljudi z multiplo sklerozo najdemo večje koncentracije izoprostanov in nekaterih prostaglandinov.

Ker je peroksidacija lipidov povečana, bi lahko sklepali, da presežek polinenasičenih maščobnih kislin neprestano peroksidira s pomočjo reakcij s katalisti (npr. železom, dušikovim oksidom in peroksinitrilom).

Serotonin, melatonin, estrogen in polinenasičene maščobne kisline znižujejo telesno temperaturo. Ker so estrogen in nenasičene maščobe celični ekscitatorji, znižanje telesne temperature pomaga pri zmanjševanju njihovih učinkov.

Tako močna svetloba kot visoke lege znižujejo delovanje serotonina. Ogljikov dioksid, ki ga tkiva zadržijo v višjih legah, zmanjša pojavnost veliko bolezni in verjetno tako kot na srčno-žilne bolezni in raka dobro vpliva tudi na multiplo sklerozo. Ogljikov dioksid direktno vpliva na regulacijo vsebnosti vode v mielinu. Hiperventilacija deluje obratno od zadrževanja v višjih legah, saj sprosti tako histamin kot serotonin, kri postane bolj viskozna, krvne žile pa bolj porozne in skrčene.

Če ljudje za multiplo sklerozo zbolijo zaradi interkacije presežnega estrogena, serotonina, nenasičenih maščob, železa ter vode, in premalo ščitničnega hormona ter zmanjšane proizvodnje pregnenolona v oligodendrocitah (ki proizvajajo mielin), lahko storimo več stvari, da preprečimo napredovanje bolezni ali jo celo delno ozdravimo.

Ker bo hiter porast v temperaturi sprostil večje količine maščob, ki povzročajo vnetje, moramo stvari spremeniti postopoma. Povišan vnos soli je termogen, magnezij pa ščiti pred hipertermijo, tako da bi bilo priporočljivo zvišati vnos magnezija (npr. grenka sol, sadje, zelenjava). Magnezij se pri hipotiroidizmu iz celic izgublja zelo hitro. Priporočljiv je tudi uravnotežen vnos beljakovin; npr. siri, krompir, jajca in goveje ter jagenčje juhe (za želatino in minerale) in manj mesa mišic (s tem preprečimo pretiran vnos triptofana). Nasičene maščobe so bolj priporočljive od nenasičenih, a lahko traja več let, da se ravnotežje v telesu shranjenih maščob popolnoma obnovi.

Ker aspirin zniža temperaturo, je močan antioksidant, deluje protivnetno in ima v nekaterih situacijah antiestrogen učinek, bi verjetno lahko preprečil napredovanje in ublažil simptome multiple skleroze (in drugih degenerativnih bolezni). Ne smemo pozabiti tudi na to, da agregacija trombocitov verjetno sodeluje pri tvorbi vnetnih žarišč.

Ščitnični hormon ima pogosto pozitiven učinek na povišan kortizol, depresijo, staranje in hiperestrogenizem. Tudi pregnenolon ima direkten učinek, ki bi lahko znižal ACTH in kortizol. Progesteron prav tako deluje podobno in ščiti pred povišanim kortizolom, poleg tega pa je potreben pri obnovi živčevja in možganov. Ščitnični hormoni, progesteron in pregnenolon so vsi vpleteni v tvorbo novega mielina in ščitijo pred otekanjem tkiv, ki ga lahko poškoduje.

Ščitnični hormoni in progesteron zmanjšujejo nastajanje estrogena v tkivih, kjer je prisotno vnetje, kortizol pa stimulira njegovo nastajanje, zato bi bilo za takojšnje protivnetne učinke dobro uporabiti ščitnični hormon in progesteron. Medtem ko so glukokortikoidi (kortizol, steroidi) katabolični in iz mišic sproščajo cistein in triptofan, pa ščitnični hormon in progesteron nista katabolična in ščitita pred toksičnimi učinki teh aminokislin.

Vir: Multiple sclerosis, protein, fats, and progesterone

Preberite tudi:

 
Komentiraj

Posted by na 01/06/2012 in Medicina, Prehrana

 

Značke: , , , , , , , , , , , , , , , ,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: