“Če bi ljudje videli, kako je hrana pridelana, bi spremenili prehranjevalne navade.” — Michael Pollan

Michael Pollan, avtor knjižne uspešnice V obrambo hrani:

“Ko sem obiskal pridelovalce krompirja v Idahu, sem videl, kakšne količine pesticidov uporabljajo. Kmetje so imeli doma majhne njive, kjer so gojili ekološko pridelan krompir za lastno uporabo. Industrijsko pridelanega krompirja niso mogli jesti, ker je vseboval toliko sistemskih pesticidov. Šele po šestih mesecih shranjevanja, ko so se strupi delno razgradili, je bil krompir primeren za človeško uporabo.”

“Samo nevednost ljudi glede pridelave hrane dovoljuje obstoj takšnega sistema. Če bi ljudje videli, na kakšen način v večjih farmah redijo in ubijajo živali, bi jih večina izgubila apetit za takšno hrano.”

“Sem oster kritik 99 odstotkov porabe mesa v ZDA, obstaja pa 1 odstotek, za katerega menim, da ga je pomembno zagovarjati, saj obstajajo dobri okoljevarstveni razlogi za to, da jemo nekaj mesa. Obstajajo kraji, kjer je meso najboljši način za pridobivanje beljakovin in razvoj lokalne ekonomije. To so predvsem gorati in/ali sušni predeli. Rejenje živali je prav tako zelo pomembno za trajnostno kmetijstvo. In če imamo na kmetiji živali, bodo le-te nekoč umrle in takrat jih bomo pojedli.”

Vir: Intervju z Michaelom Pollanom, The Progressive, november 2008

 

Ekološko kompostno stranišče Clivius

Morda se sprašujete, zakaj pišemo o straniščih, ko je vendar glede tega že vse urejeno – potegneš ročico za vodo in vse je v redu. Kompostno stranišče tipa Clivius je zanimivo predvsem zato, ker gre za ekološko rešitev in dokaz, da so drugod že precej pred nami pričeli razmišljati o problemu onesnaževanja rek in morij. Že leta 1939 je namreč Šved Rikard Lindstom izgradil takšno kompostno stranišče z namenom, da bo ob svojem vikendu še naprej lahko občudoval kristalno čist potok.

Napravo so sčasoma še izboljšali in dobila je številne posnemalce, tako da je tak tip stranišča danes že zelo izpopolnjen in precej razširjen. Gre za sestavni del sanitarij v osamljenih hišicah, saj ne potrebuje veliko vode, elektrike in ročnega dela v primeru, če hiša nima urejene povezave s kanalizacijo.

 

Problem onesnaženja s plastiko

Ko smo ravno pri kemikalijah v plastiki, si oglejmo še nekaj drugih neželjenih posledic rastoče porabe plastike (globalna ocena je 260 miljonov ton letno). Ste vedeli, da so v oceanih našli že 5 ogromnih “otokov” plastike — v severnem in južnem Atlantiku, severnem in južnem Pacifiku ter v Indijskem oceanu? Plastične odpadke, ki zaidejo v morje, morski tokovi zanesejo na mesta, kjer se koncentrirajo in razpadajo na vedno manjše koščke. Popolna razgradnja pa traja zelo dolgo — življenjsko dobo plastike v morju ocenjujejo na 450-1000 let.

Gre za resen okoljevarstveni problem, ki med drugim vodi do fizičnega oviranja in prehranjevanja živali s plastičnimi odpadki. National Oceanographic and Atmospheric Administration v ZDA poroča, da plastika v oceanih vsako leto pobije na milijone ptičev in rib, poleg tega pa tudi približno 100.000 kitov, tjulnov in drugih morskih sesalcev.

 

Hormonski motilci: intervju s prof. Frederickom vom Saalom

Dr. Frederick vom Saal je profesor biologije na univerzi v Missouriju v Združenih državah Amerike. Kot raziskovalec na področju razvojne biologije preučuje učinke naravnih hormonov in sintetičnih kemikalij s hormonskim delovanjem (hormonskih motilcev, ang. endocrine disruptors) pri izjemno nizkih koncentracijah. Njegove raziskave so pokazale, da lahko že zelo majhne koncentracije hormonov spremenijo razvoj reproduktivnega sistema živali. Spodnji intervju s prof. vom Saalom iz leta 1998 je še danes aktualno in zanimivo branje.

Pravite, da so odmerki, pri katerih hormoni vplivajo na telo, zelo nizki. Opišite primer, da bomo to lahko bolje razumeli.

FvS: O koncentracijah hormonov je težko govoriti, saj gre za številke popolnoma izven meja, v katerih ponavadi razmišljamo. Znanstveniki smo izmerili opazne spremembe v poteku razvoja celotnega telesa eksperimentalnih živali (miši in podgan) že pri 50 femtogramih hormona na mililiter krvi. To je enako 0,05 triljoninke grama hormona na mililiter krvi.

In kakšen vpliv ima takšna koncentracija hormona?

FvS: Opazili smo spremembe v delovanju prostate, razraščanju žlez v prostati zarodka in proizvodnji semenske tekočine v modih. Opazili smo tudi spremembe v strukturi možganske regije pod endokrino kontrolo, ki se navzven odražajo kot spremembe v spolnem vedenju, agresivnosti, vedenju do potomcev, staranju, času pričetka pubertete in času konca reproduktivne dobe. Spremeni se njihova celotna življenjska zgodovina, in to že pri zelo nizkih odmerkih hormonov.

 

S sobnimi rastlinami do čistega zraka

Ljudje pogosto mislijo, da je zrak v zaprtih prostorih čistejši od zunanjega zraka. Znanost pa je trdno prepričana o nasprotnem — zrak v zaprtih prostorih naj bi bil do 10-krat bolj onesnažen od zraka na prostem. Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) uvršča onesnaženje zraka v zaprtih prostorih med prvih pet najpomembnejših groženj javnemu zdravju, čemur se ne gre čuditi, saj dandanes ljudje v razvitih državah v zaprtih prostorih (stanovanjih, pisarnah, šolah itd.) preživimo do 90 odstotkov časa. A večina ljudi se resnosti problema ne zaveda ali kar je še huje — sploh ne ve, da problem obstaja.

 

Bisfenol A (BPA)

Uvod

Bisfenol A ali skrajšano BPA je sintetična kemikalija, ki je v zadnjih letih prišla pod drobnogled zaradi številnih negativnih učinkov na živa bitja, ki so še posebej zaskrbljujoči zaradi njene vsesplošne razširjenosti. BPA med drugim najdemo v pločevinkah, plastenkah, plastični embalaži za shranjevanje hrane, v stekleničkah za dojenčke, posodah za mikrovalovno pečico in jedilnem priboru.

Hormonski motilci

BPA je ena izmed številnih kemikalij, ki v telesu delujejo kot hormoni, natančneje estrogeni (ženski spolni hormoni), zato jo prištevamo med hormonske oz. endokrine motilce. Obstaja več vrst hormonskih motilcev. Določena kemikalija lahko vpliva na več različnih načinov; učinki so odvisni tako od odmerka in trajanja izpostavljenosti kot tudi od razvojnega stadija izpostavljenega organizma. Scenariji izpostavljenosti kemikalijam so kompleksni in naše znanje o delovanju mešanic kemikalij je zaenkrat še zelo omejeno. V praksi namreč nimamo nikoli opraviti le z eno kemikalijo, ampak z mešanicami različnih kemikalij, ki lahko delujejo na enak način in se v tem primeru njihovi učinki seštevajo.

 

Katere ribe kupiti?

Ob trenutni medijski kampanji, ki promovira uživanje rib vsaj enkrat na teden, ste se zelo verjetno že vprašali, katere ribe izbrati med široko ponudbo. Čeprav je kampanja v splošnem pozitivna, saj ribe vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin in drugih življenjsko pomembnih snovi, pa nas iz drugih koncev svarijo, da so ribe onesnažene in da bomo s pretiranim izlovom v kratkem povzročili izumrtje določenih vrst. Obenem imajo tudi ribogojnice lahko precejšen negativen učinek na okolje. Kaj torej kupiti, če sploh?

Najvišje koncentracije PCB-jev in drugih nevarnih kemikalij so bile izmerjene v gojenih ribah. V evropskih raziskavah so pri gojenih ribah našli visoke koncentracije težkih kovin, npr. svinca in kadmija. Nekateri strokovnjaki, med drugim Eric Rimm iz Harvard School of Public Health, pa so kljub temu mnenja, da ima uživanje kakršnihkoli rib, vključno z gojenimi, več prednosti kot slabosti, in da se mu zaradi onesnaženja ne bi smeli odpovedati.

 

Praška deklaracija o hormonskih motilcih

Uvod

Strokovnjaki in znanstveniki iz različnih področij so se med 10. in 12. majem 2005 zbrali v Pragi na delavnici o kemikalijah, ki vplivajo na hormonske sisteme (t.i. hormonski ali endokrini motilci). Delavnica je bila namenjena pregledu in obravnavi najnovejšega evropskega raziskovalnega dela na tem področju, predvsem kar zadeva negativne vplive hormonskih motilcev na zdravje. Večinoma gre za rezultate velikih raziskovalnih projektov CREDO, financiranih s strani EU. Rezultati, predstavljeni na delavnici v Pragi, so še poglobili zaskrbljenost nad dolgoročnimi posledicami izpostavljenosti človeka in divjih živali hormonskih motilcem.

Hormonski motilci so zelo raznolika skupina kemikalij, ki vključuje nekatere pesticide, kemikalije masovne proizvodnje, zaviralce gorenja, sestavine plastike in kozmetičnih ter farmacevtskih proizvodov, naravne rastlinske estrogene in veliko drugih snovi. Te kemikalije lahko spreminjajo funkcioniranje hormonskih sistemov na več načinov — lahko delujejo podobno kot naravni hormoni, lahko blokirajo učinek naravnih hormonov, ali pa vplivajo na sintezo in/ali izločanje hormonov.

S spodnjo izjavo se strinjajo vsi spodaj podpisani znanstveniki. Dokument je namenjen izobraževanju prebivalcev Evrope, snovalcev zakonov in regulatorjev raziskovalnih postopkov, predvsem z namenom opozarjanja na pomanjkljivosti v trenutni zakonodaji. Podani so tudi konstruktivni predlogi za boljšo zaščito zdravja človeka in divjih živali v Evropi in drugod po svetu.

Najnovejše raziskave: Vplivi na zdravje človeka

1. Zaskrbljeni smo nad visoko pojavnostjo motenj v reproduktivnih sistemih v nekaterih evropskih državah. Prišlo je do porasta genitalnih deformacij pri dojenčkih moškega spola, najnovejši podatki pa kažejo, da se v nekaterih delih Evrope kvaliteta semenske tekočine približuje kritičnim vrednostim, ki vplivajo na plodnost.

2. Pojavnost nekaterih rakov, kot so rak na dojki, modih in prostati, se v veliko evropskih državah še vedno povečuje, čeprav obstajajo razlike med posameznimi državami. Potomci ljudi, ki so migrirali med državami, prevzemajo tveganje za raka, ki je skladno z njihovo novo domovino. Vse kaže, da so te vrste raka posledica določenih vplivov v okolju, kar vključuje tudi prehrano.