RSS

Problem onesnaženja s plastiko

22 May

Problem plastike (foto: Coastal Wiki)

Ko smo ravno pri kemikalijah v plastiki, si oglejmo še nekaj drugih neželjenih posledic rastoče porabe plastike (globalna ocena je 260 miljonov ton letno). Ste vedeli, da so v oceanih našli že 5 ogromnih “otokov” plastike — v severnem in južnem Atlantiku, severnem in južnem Pacifiku ter v Indijskem oceanu? Plastične odpadke, ki zaidejo v morje, morski tokovi zanesejo na mesta, kjer se koncentrirajo in razpadajo na vedno manjše koščke. Popolna razgradnja pa traja zelo dolgo — življenjsko dobo plastike v morju ocenjujejo na 450-1000 let.

Želve in plastični odpadki

Gre za resen okoljevarstveni problem, ki med drugim vodi do fizičnega oviranja in prehranjevanja živali s plastičnimi odpadki. National Oceanographic and Atmospheric Administration v ZDA poroča, da plastika v oceanih vsako leto pobije na milijone ptičev in rib, poleg tega pa tudi približno 100.000 kitov, tjulnov in drugih morskih sesalcev.

Naplavine plastike na Havajih

Strokovnjaki so mnenja, da je še večji problem od vidne plavajoče plastike t.i. “plastična juha” (izraz, s katerim so poimenovali na milijone s prostim očesom nevidnih delcev plastike). Tako majhnih delcev namreč ne moremo odstraniti iz morja.

Preko morskega življa, ki delce plastike nehote zaužije, se zdravju nevarne kemikalije vračajo na vrh prehranske verige, kar lahko vpliva tudi na zdravje človeka. Tu ne gre le za snovi, ki jih najdemo v plastiki, ampak tudi za druge okoljske kemikalije, npr. PCB-je, ki se zaradi svoje kemične sestave akumulirajo na plastičnih delcih (na plastiki so jih izmerili od 100.000 do 1.000.000-krat več kot v morski vodi).

Naplavine plastike na obali

Ena izmed najbolj opaznih posledic onesnaženja s plastiko je naplavljanje večjih kosov plastike na obalo, in tudi v tem pogledu statistike naraščajo. V letu 2009 je na japonskih obalah končalo okrog 150.000 ton plastičnih odpadkov, v Indiji pa količino plastičnih naplavin ocenjujejo na približno 300 ton dnevno. Onesnaženje obale ima lahko resne ekonomske posledice (stroški čiščenja, vpliv na turizem, poškodbe plovil ter ribiške opreme itd.).

Albatros na otoku Midway - foto: Chris Jordan

Na polovici poti med Azijo in Severno Ameriko, severno od havajskega arhipelaga, leži otok po imenu Midway, ki pa mu kljub njegovi odročnosti ni bilo prizanešeno. Otok je namreč tarča ogromnih količin plastičnih naplavin, ki prihajajo iz zbirališča plastike v severnem Pacifiku. Plaže so pokrite z do nekaj metri plastičnih odpadkov in trupli ptičev, pesek pa je ponekod zamenjalo na milijone plastičnih delcev. Nekatera izmed trupel so se že skoraj razgradila, na mestu, kjer je bil prej prebavni sistem, so vidni le še koščki zaužite plastike. Vsi albatrosi, ki živijo na otoku Midway (bilo naj bi jih okrog 1,5 milijona) naj bi imeli v prebavnem sistemu večje količine plastike; za približno tretjino mladičev je plastična blokada smrtna. Za več posnetkov albatrosov si lahko ogledate galerijo fotografa Chrisa Jordana, zanimiv pa je tudi spodnji video, ki od blizu prikazuje vsebino prebavnega sistema albatrosov.

Plastika v argentinski želvi

Zgornja fotografija prikazuje vsebino prebavil mlade morske želve, ki so jo našli na obalah Argentine. Avtorja preglednega članka o vplivu plastike na oceane, biologa Wallace Nichols in Colette Wabnitz, v zvezi z želvami omenjata zanimivo anekdoto: “Po odstranitvi blokade prebavnega sistema je želva iz floridske obale v teku enega meseca izločila kar 74 predmetov, vključno s štirimi vrstami balonov iz lateksa, različnimi vrstami trde plastike, nečim, kar je izgledalo kot preproga, in dvema 2 do 4-milimetrskima kroglicama iz katrana.”

Problem plastike v oceanih pa moramo seveda pričeti reševati na kopnem — z zakonodajo, ki bo omejevala uporabo plastike, boljšimi sistemi za reciklažo in ponovno uporabo plastike, razvojem trajnostne embalaže in ukrepanjem na ravni posameznika.

Kar se tiče slednjega, je tu nekaj bolj ali manj preprostih sprememb, ki jih lahko pričnete izvajati že danes:

  • Namesto plastičnih vrečk uporabljajte vrečke iz biorazgradljivega materiala (najboljše so vrečke iz blaga ali papirja, saj se tudi biorazgradljiva plastika v oceanih razgrajuje počasi).
  • Izogibajte se hrani, pakirani v plastično embalažo.
  • Izogibajte se kupovanju stvari za enkratno uporabo (npr. pribor za enkratno uporabo, vžigalniki, plastične slamice).
  • Kupujte detergente v kartonastih škatlah.
  • Hrano kuhajte doma — vnaprej pripravljena hrana, vključno z zmrznjeno, je večinoma pakirana v plastično embalažo.
  • Uporabljajte plenice iz blaga (za izdelavo plenic za enkratno uporabo porabimo ogromno plastike in dreves, poleg tega ocenjujejo, da se plastične plenice razgrajujejo približno 450 let).
  • V kolikor je mogoče, reciklirajte plastiko.
  • Če opazite smeti, ki ležijo naokoli, jih poberite in odvrzite v kanto za smeti.

Več informacij v angleščini: When The Mermaids Cry: The Great Plastic Tide

 
Komentiraj

Posted by na 22/05/2012 in Okoljevarstvo

 

Značke: , , , , , , , , , , , , , , , ,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: