RSS

Praška deklaracija o hormonskih motilcih

28 Mar

Uvod

Strokovnjaki in znanstveniki iz različnih področij so se med 10. in 12. majem 2005 zbrali v Pragi na delavnici o kemikalijah, ki vplivajo na hormonske sisteme (t.i. hormonski ali endokrini motilci). Delavnica je bila namenjena pregledu in obravnavi najnovejšega evropskega raziskovalnega dela na tem področju, predvsem kar zadeva negativne vplive hormonskih motilcev na zdravje. Večinoma gre za rezultate velikih raziskovalnih projektov CREDO, financiranih s strani EU. Rezultati, predstavljeni na delavnici v Pragi, so še poglobili zaskrbljenost nad dolgoročnimi posledicami izpostavljenosti človeka in divjih živali hormonskih motilcem.

Hormonski motilci so zelo raznolika skupina kemikalij, ki vključuje nekatere pesticide, kemikalije masovne proizvodnje, zaviralce gorenja, sestavine plastike in kozmetičnih ter farmacevtskih proizvodov, naravne rastlinske estrogene in veliko drugih snovi. Te kemikalije lahko spreminjajo funkcioniranje hormonskih sistemov na več načinov — lahko delujejo podobno kot naravni hormoni, lahko blokirajo učinek naravnih hormonov, ali pa vplivajo na sintezo in/ali izločanje hormonov.

S spodnjo izjavo se strinjajo vsi spodaj podpisani znanstveniki. Dokument je namenjen izobraževanju prebivalcev Evrope, snovalcev zakonov in regulatorjev raziskovalnih postopkov, predvsem z namenom opozarjanja na pomanjkljivosti v trenutni zakonodaji. Podani so tudi konstruktivni predlogi za boljšo zaščito zdravja človeka in divjih živali v Evropi in drugod po svetu.

Najnovejše raziskave: Vplivi na zdravje človeka

1. Zaskrbljeni smo nad visoko pojavnostjo motenj v reproduktivnih sistemih v nekaterih evropskih državah. Prišlo je do porasta genitalnih deformacij pri dojenčkih moškega spola, najnovejši podatki pa kažejo, da se v nekaterih delih Evrope kvaliteta semenske tekočine približuje kritičnim vrednostim, ki vplivajo na plodnost.

2. Pojavnost nekaterih rakov, kot so rak na dojki, modih in prostati, se v veliko evropskih državah še vedno povečuje, čeprav obstajajo razlike med posameznimi državami. Potomci ljudi, ki so migrirali med državami, prevzemajo tveganje za raka, ki je skladno z njihovo novo domovino. Vse kaže, da so te vrste raka posledica določenih vplivov v okolju, kar vključuje tudi prehrano.

3. Genitalne deformacije, rak na modih in nekateri primeri zmanjšane kvalitete semenske tekočine so opazni že zelo zgodaj v življenju posameznika, lahko že med razvojem v maternici. Ti znaki imajo skupen vzrok, ki deluje med razvojem reproduktivnih organov zarodka, ki je pod kontrolo hormonov. Obstaja upravičena zaskrbljenost, da hormonski motilci vplivajo na omenjene procese in motijo normalen razvoj genitalij med nosečnostjo. Na podoben način lahko motnje v hormonski funkciji vodijo do nastanka raka na dojki pri ženskah in spremenijo potek pubertete pri deklicah.

4. Imunski sistem otrok je med razvojem v maternici podvržen negativnim vplivom polikloriranih bifenilov (PCB-jev) in dioksinov. Rezultat teh vplivov je lahko oslabljena funkcija imunskega sistema in povečano tveganje obolevanja za infekcijskimi boleznimi. Tako PCB-ji kot dioksini so hormonsko aktivne kemikalije, ki jih najdemo v človeški prehrani. Te spojine se razgrajujejo zelo počasi, akumulirajo se v maščobnem tkivu in na ta način pridejo do razvijajočega se zarodka. Po rojstvu jim je novorojenček izpostavljen preko materinega mleka. Zaskrbljeni smo, da te kemikalije vplivajo na zdravje otrok že pri količinah, ki jih najdemo v človeški prehrani. Steroidni in ščitnični hormoni vplivajo na pravilen razvoj možganov, staranje možganov ipd. Okoljske kemikalije, ki vplivajo na te sisteme, povečujejo tveganje za nepravilno delovanje možganov.

5. Čeprav na tej točki še nimamo dokazov za neposredno povezavo med izpostavljenostjo motilcem ščitničnih hormonov ter rakom, duševno zaostalostjo, zmanjšano plodnostjo in degeneracijo živčnega sistema pri človeku, pa ta tematika zahteva nujno evaluacijo, saj bi bili takšni vplivi glede na naše znanje o delovanju ščitničnega hormona pričakovani.

6. Kar zadeva vplive hormonskih motilcev na bolezni izven reproduktivnega sistema, kot so metabolični sindrom, razvoj živčevja, rak pri otrocih, kognitiven razvoj, problemi imunskega sistema, psihološke motnje, motnje spomina, učni problemi ipd., imamo na voljo malo ali nobenih informacij. V veliko primerih obstajajo povezave med hormonskimi motilci in temi boleznimi, zato bi bilo na tem področju potrebno narediti več raziskav.

7. Za razumevanje mehanizmov delovanja hormonskih motilcev na molekulski ravni je potrebna uporaba najnovejših tehnologij. Z razumevanjem molekulskih mehanizmov, ki so pod vplivom hormonskih motilcev, bi bilo lažje ekstrapolirati informacije med različnimi izpostavljenimi tkivi.

Najnovejše raziskave: Vzročno-posledične povezave

8. Nedvomno so evropski državljani podvrženi porastu reproduktivnih motenj in hormonsko pogojenih rakov. Ni pa še jasno, ali so te bolezni rezultat izpostavljenosti hormonskim motilcem. Potrditi vzročno-posledično povezavo pri človeku je težavno, saj so bolezni posledica veliko med seboj prepletajočih se vplivov, med katerimi so kemikalije le ena spremenljivka. Šele ko ima neka kemikalija zelo močan vpliv, je možno potrditi njen vpliv na potek bolezni, kar smo naredili npr. pri steroidnih estrogenih in raku na dojki. Veliko bolj težavno je dokazati majhne, a vseeno nezanemarljive vplive kemikalij na zdravje. Zato smo prepričani, da nezmožnost potrditi direktno povezavo med hormonsko pogojenimi motnjami in izpostavljenostjo kemikalijam ne bi smela biti interpretirana kot odsotnost tveganja.

9. Identifikacija kemikalij, ki vplivajo na zdravje, je otežena tudi zato, ker se nekatere posledice lahko pojavijo šele dolgo po izpostavitvi. Do takrat so lahko spojine, ki so povzročile motnjo, že izginile iz tkiv, kar nam dodatno otežuje ugotavljanje vzročno-posledičnih povezav.

Najnovejše raziskave: Vplivi na divje živali

10. Če zanemarimo dejstvo, da bi morale biti divje živali že same po sebi predmet okoljevarstva, nam služijo tudi kot svarilo pred učinki hormonskih motilcev, ki jih pri človeku zaenkrat morda še ne opažamo. Tjulni iz Baltskega in Severnega morja so bili izpostavljeni vplivu PCB-jev in dioksinov, kar je pripeljalo do zmanjšanja njihovih populacij. Omenjene kemikalije vplivajo tudi na imunski sistem tjulnov, kar vodi do povečane obolevnosti za virusnimi okužbami.

11. Po celi Evropi so pri samcih rib, izpostavljenih iztoku kanalizacij, našli nenormalne količine ženskega jajčnega proteina. To je posledica izpostavljenosti hormonskim motilcem, kot so steroidni estrogeni in produkti razgradnje surfaktantov (detergentov) v iztoku iz kanalizacij. Zabeležene so bile različne reproduktivne nenormalnosti, še posebej pojav jajčec v modih samcev. Ribe so imele zmanjšano reproduktivno kapaciteto, samci so proizvajali semensko tekočino slabše kvalitete. Posledica so lahko negativni vplivi na celotne populacije rib, kot je bilo prikazano v nedavnih laboratorijskih raziskavah na nekaterih vrstah rib. V primeru rib, izpostavljenih sestavini kontracepcijskih tablet v koncentracijah, ki jih najdemo v evropskih rekah, je pri odraslih živalih prišlo do motenega spolnega razvoja in zmanjšane reproduktivne sposobnosti, vključno z zmanjšano ali popolnoma prekinjeno produkcijo jajčec, zmanjšano kvaliteto semenske tekočine in slabšo zmožnostjo preživetja potomcev.

12. Nevretenčarji so prav tako tarča hormonskih motilcev. Tributil kositer (TBT), sestavina barv, ki se nanašajo na ladje z namenom preprečevanja obraščanja, je pri ženskih polžih povzročil formacijo moških spolnih organov, s posledičnim zmanjšanjem številčnosti populacij. Pred kratkim je bilo ugotovljeno tudi, da industrijska kemikalija bisfenol-A (BPA) in sestavine krem za sončenje, ki blokirajo UV žarke, pri vodnih polžih povzročijo povečano produkcijo jajčec. Posledice takšnih nenormalnosti za ravnotežje in dobrobit celotnih ekosistemov zaenkrat niso predvidljive, a učinki hormonskih motilcev, ki jih opažamo, so nezanemarljivi in bi lahko vodili do vplivov na biodiverziteto divjih živali.

Najnovejše raziskave: Izpostavljenost

13. Na področju identifikacije novih hormonsko aktivnih kemikalij je bil narejen občuten napredek. Identificirane so bile kemikalije, dodane kremam za sončenje z namenom filtracije UV žarkov, antioksidanti v kozmetiki in konzervansi, ki se dodajajo hrani. Jasno je, da so evropski državljani naenkrat izpostavljeni velikemu številu hormonskih motilcev. Ne vemo pa, v kolikšni meri smo izpostavljeni preko prehrane, pitne vode, zraka in potrošniških proizvodov. To pomanjkanje znanja resno onemogoča trud razložiti povezavo med izpostavljenostjo in učinki pri človeku.

14. Koncentracije PCB-jev in dioksinov v človeškem tkivu so se stabilizirale na približno 1/3 viška onesnaženosti v 1970-ih letih (ko so bile zakonsko prepovedane, op.pr.). Vse kaže, da se notranja izpostavljenost tem substancam nadaljuje in da bodo evropske populacije prisiljene živeti z onesnaženostjo, ki bo prisotna tudi pri naslednjih generacijah.

15. Zaskrbljeni smo, ker v Evropi prihaja do povečevanja onesnaženja z zelo obstojnimi bromirami kemikalijami, ki se uporabljajo kot zaviralci gorenja v veliko potrošnih proizvodih, vključno s pohištvom in elektroniko. Te substance in produkte njihove razgradnje najdemo v materinem mleku, hrani, divjih živalih in okoljskih medijih. Naše trenutno znanje o izpostavljenosti in toksikološkem profilu teh kemikalij je nezadostno.

Najnovejše raziskave: Testiranje varnosti in zakonodaja

16. Osnoven element ocenjevanja varnosti kemikalije je določitev mejnega odmerka, pod katerim naj kemikalija ne bi imela učinkov. Takšen pristop je glede ocenjevanja vplivov hormonskih motilcev problematičen, saj nekatere hormonsko aktivne kemikalije delujejo skupaj z naravnimi hormoni, ki so prisotni v izpostavljenem organizmu. Tako bi lahko ne glede na mejne vrednosti, ki so bile določene za kemikalije v odsotnosti naravnih hormonov, že izredno majhne količine kemikalij občutno pripomogle k skupnemu učinku. Poleg tega je zaradi omejene občutljivosti postopkov testiranja, ki so trenutno v uporabi, precej verjetno, da smo nekatere učinke spregledali.

17. Pri testiranju je problematično tudi to, da hormonskih učinkov zaradi drugih toksičnih učinkov ne opazimo. Učinki na hormone so opazni šele pri testiranju zelo nizkih odmerkov, ki pa niso del rutinskih pregledov. Problematična je tudi zakasnelost učinkov hormonskih motilcev, saj posledice lahko nastopijo šele zelo dolgo po izpostavitvi. Obstoječi postopki testiranja niso bili načrtovani za preverjanje takšnih učinkov.

18. Omenjene težave so še večje, kadar imamo opravka z istočasno izpostavitvijo številnim kemikalijam (t.i. učinki mešanic). Nedavne raziskave so pokazale, da lahko pride do učinkov mešanic tudi v primerih, ko je posamezna kemikalija prisotna v koncentracijah, pri katerih sama po sebi učinkov ne bi povzročila. Ta opazovanja spodbijajo prepričanje, da so mejni odmerki pri ugotavljanju varnosti kemikalij uporabni, saj nam lahko nudijo lažen občutek varnosti. Ko pride do izpostavitve številnim hormonsko aktivnim kemikalijam, ki delujejo podobno, se njihovi vplivi med seboj lahko seštevajo.

Pomanjkljivosti trenutne zakonodaje

19. Standardizirane metode za določevanje ocene varnosti kemikalij so za identifikacijo hormonskih motilcev in ugotavljanje njihovih učinkov na človeka in divje živali neprimerne. Veliko kemikalij, za katere zdaj vemo, da delujejo kot hormonski motilci (primer: tributil kositer in nekateri ftalati, sestavine plastik v porabniških dobrinah), smo uspeli identificirati šele s pomočjo strokovnih raziskav, medtem ko smo jih pri rutinskem testiranju kemikalij zgrešili. Zaradi takšnih zamikov je bila v preteklosti že povzročena obsežna okoljska škoda. Zato moramo nujno izboljšati obstoječe oz. razviti nove metode za preverjanje kemikalij.

20. Zaradi pomanjkljivosti trenutnih regulativ, ki urejajo področje identifikacije hormonskih motilcev, so vedno bolj pomembni biološki in kemijski programi za monitoring oz. detekcijo učinkov, ki jih rutinska testiranja ne zaznajo in zato ostajajo neodkriti. Trenutni programi za monitoring ne vključujejo znanj, ki so za ugotavljanje učinkov hormonskih motilcev nujno potrebna. Kemični in biološki monitoring bi morala delovati skupaj ter usklajeno.

21. Pri hormonskih motilcih gre za izpostavljenost mešanici kemikalij, ne le posamezni spojini. A testni protokoli tega ne upoštevajo in določb, ki bi upoštevale učinke mešanic, trenutno nimamo. Nedavne raziskave kažejo, da bi to lahko vodilo do precejšnjega podcenjevanja tveganja. Regulatorji učinkom mešanic sicer počasi pričenjajo namenjati več pozornosti, a kljub temu bi morali pri razvoju delujočih pristopov bolj sodelovati z znanstveniki.

22. Trenutni protokoli testiranja obravnavajo le učinke na moški in ženski reproduktivni sistem. Nujno potrebujemo tudi testne protokole, ki ocenjujejo vplive hormonskih motilcev na druge relevantne sisteme oz. tkiva.

Predlagani ukrepi in akcije

23. V bližnji prihodnosti se bomo prisiljeni spopadati s trenji med biološko možnostjo resne, nepopravljive škode in časovnimi zamiki generiranja podatkov, primernih za celostno oceno tveganja. Glede na obseg potencialnih tveganj smo trdno prepričani, da znanstvena negotovost ne bi smela biti ovira za previdnostno ukrepanje v smeri zmanjševanja tveganja.

24. Nujno so potrebni koraki v smeri prepovedi uporabe v okolju nerazgradljivih kemikalij, npr. bromiranih zaviralcev gorenja, z namenom zaustavitve kopičenja teh snovi v človeku in okolju. Zaskrbljeni smo, da bo nezadostno ukrepanje v tej smeri vodilo do nevarne ponovitve dogodkov, ki so vodili do akumulacije dioksinov in PCB-jev v ljudeh in divjih živalih.

Podpisani:

Dr Ronny van Aerle (University of Exeter, UK)

Dr Radka Alexy (Institute of Environmental Medicine and Hospital Epidemiology, Germany)

Dr Axel Alléra (Universität Bonn, Germany)

Prof. Felix Althaus (University of Zurich, Switzerland)

Dr Anna Maria Andersson (University Department of Growth and Reproduction, Rigshospitalet, Denmark)

Christian Annussek (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Dr Jean Bachmann (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Dr Thomas Backhaus (University of Bremen, Germany)

Alice Barbaglio (University of Milan, Italy)

Prof. Dominique Belpomme (Association for Research and Treatments Against Cancer, Hospital Georges Pompidou, France)

Prof. Vladimir Bencko (Charles University in Prague, Czech Republic)

Patrizia di Benedetto (Johann-Wolfgangg Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Dr Emilio Benfenati (University of Milan, Italy)

Nicola Beresford (Brunel University, UK)

Dr Pia Berntsson (Lund University, Sweden)

Dr Linda S. Birnbaum (U.S. Environmental Protection Agency)

Prof. Bruce Blumberg (University of California, USA)

Dr Francesco Bonasoro (University of Milan, Italy)

Prof. Eva Bonefeldt-Jorgensen (University of Aarhus, Denmark)

Prof. Jean-Pierre Bourguignon (Universite de Liege, Belgium)

Cornelius Brandelik (Johann-Wolfgangg Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Prof. Maria Luisa Brandi (University of Florence, Italy)

Dr Jayne Brian (Brunel University, UK)

Dr Cepta Brougham (Athlone Institute Technology, Ireland)

Prof. Miren P. Cajaraville (University of the Basque Country, Bilbao, Spain)

Prof. Daniela Candia Carnevali (University of Milan, Italy)

Prof. Justo P. Castano (Universidad de Cordoba, Spain)

Sofie Christiansen  (Danish Institute for Food and Veterinary Research)

Dr André Cicolella (INERIS National Institute of Risks and Environment, France)

Dr Annamaria Colacci (Environmental Protection and Health Prevention Agency Emilia Romagna Region, Italy)

Dr Ana Dulce Correia (CIIMAR – Interdisciplinary Centre for Marine and Environmental Research, Portugal)

Prof. Mark Cronin (John Moores University, UK)

Dr Maiken Dalgaard (Danish Institute for Food and Veterinary Research)

Dr Michele De Rosa (University of Naples, Italy)

Prof. Barbara Demeneix (Muséum National D’Histoire Naturelle, France)

Dr Diego Di Lorenzo (Ospedale Civile di Brescia, Italy)

Angela Dinapoli (Johann-Wolfgangg Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Dr Martina Duft (Johann-Wolfgangg Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Prof. Rik Eggen (EAWAG – Swiss Federal Institute of Aquatic Science and Technology, Switzerland)

Gaby Elter (Johann-Wolfgangg Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Maria Jose Lopez Espinosa (San Cecilio University Hospital, Spain)

Prof. Jerzy Falandysz (University of Gdansk, Poland)

Prof. Carla Falugi (Laboratory of Experimental Embryology and Cytotoxicology, Genova, Italy)

Dr Michael Faust (Faust and Backhaus Environmental Consulting, Germany)

Prof. Karl Fent (University of Applied Sciences Basel, Switzerland)

Denise Fernandes (CSIC University of Barcelona, Spain)

Dr Mariana F. Fernandez (Hospital Universitario San Cecilio, Universidad de Granada, Spain)

Dr Maria Fickova (Institute of Experimental Endocrinology, Slovakia)

Dr Frederic Flamant (Ecole Normale Supérieure de Lyon, France)

Sandro Freitas (CIIMAR – Interdisciplinary Centre for Marine and Environmental Research, Portugal)

Prof. Silvana Galassi (University of Milan, Italy)

Alicia Granada Garcia (San Cecilio University Hospital, Spain)

Dr Sébastien Garry (Agence Française de Sécurité Sanitaire des Aliments, France)

Prof. Gunther Gauglitz (Tübingen University, Germany)

Dr Andreas Gerecke (EMPA – Swiss Federal Laboratories for Materials Testing and Research)

Dr Anton Gerritsen (RIZA – Institute for Inland Water Management and Waste Water Treatment, Netherlands)

Dr Madana Ghisari (University of Aarhus, Denmark)

Prof. Andreas Gies (Director and Professor at the German Federal Environmental Agency – UBA)

Rachel Gomes (University of London School of Pharmacy, UK)

Dr Martin Göttlicher (GSF – National research centre for environment and health, Germany)

Dr Konstanze Grote (Charité Universitätsmedizin Berlin, Germany)

Prof. Jan-Åke Gustafsson (Karolinska Institute, Sweden)

Dr Arno Gutleb (Norwegian School of Veterinary Science)

Prof. Lars Hagmar (Lund University Hospital, Sweden)

Prof. Helen Håkansson (Karolinska Institute, Sweden)

Prof. Peter-Diedrich Hansen (Technische Universität Berlin, Germany)

Dr Catherine Harris (Brunel University, UK)

Dr Stefan Hartung (University Clinic Hamburg-Eppendorf, Germany)

Dr Ulla Hass (Danish Institute for Food and Veterinary Research)

Prof. Tyrone B Hayes (University of California Berkeley, USA)

Maren Heß (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Dr Elizabeth Hill (University of Sussex, UK)

Dr Philip S Hjelmborg (University of Aarhus, Denmark)

Lut Hoebeke (Flemish Environmental Agency VMM, Belgium)

Prof. Ieuan Hughes (University of Cambridge, UK)

Prof. Ilpo Huhtaniemi (Imperial College, UK)

Dr Philippe Irigaray (Association for Research and Treatments Against Cancer, France)

Dr Michael Jakusch (Austrian Research Centers)

Gemma Janer (CSIC University of Barcelona, Spain)

Prof. Olli Jänne (University of Helsinki, Finland)

Prof. Bernard Jegou (University of Rennes, France)

Prof. Tina Kold Jensen (University of Southern Denmark)

Dr Susan Jobling (Brunel University, UK)

Dr Andrew C. Johnson (Centre for Ecology and Hydrology, UK)

Dr Niels Jonkers (University of Venice, Italy)

Dr Niels Jørgensen (University Department of Growth and Reproduction, Rigshospitalet, Denmark)

Prof. Pierre Jouannet (Université René Descartes/Hôpital Cochin, France)

Dr Olivier Kah (University of Rennes, France)

Dr Ioanna Katsiadaki (Centre for Environment Fisheries and Aquaculture Science, UK)

Dominik Kayser (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Dr Hannu Kiviranta (National Public Health Institute, Finland)

Prof. Werner Kloas (Leibniz-Institute of Freshwater Ecology and Inland Fisheries, Germany)

Prof. Annette Klussmann-Kolb (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Dr Martin Köhler (EMPA – Swiss Federal Laboratories for Materials Testing and Research)

Prof. Heinz-R. Köhler (University of Tübingen, Germany)

Dr Andreas Kortenkamp (University of London School of Pharmacy, UK)

Dr Tanja Krueger (University of Aarhus, Denmark)

Dr Cinzia La Rocca (Istituto Superiore di Sanità, Italy)

Dr Pavel Langer (Institute of Experimental Endocrinology, Slovakia)

Dr Jens-Jørgen Larsen (Danish Institute for Food and Veterinary Research)

Dr Giuseppe Latini (Perrino Hospital, Italy)

Ramon Lavado (CSIC University of Barcelona, Spain)

Prof. Paul Layer (Darmstadt University of Technology, Germany)

Dr Carole LeBlanc (University of Massachusetts Lowell, USA)

Dr Henrik Leffers (University Department of Growth and Reproduction, Rigshospitalet, Denmark)

Prof. Juliette Legler (Free University Amsterdam, TheNetherlands)

Prof. Walter Lichtensteiger (University of Zurich, Switzerland)

Dr Manhai Long (University of Aarhus, Denmark)

Prof. Ulrich Loos (University of Ulm, Germany)

Dr Pedro P. Lopez-Casas (Centro de Investigaciones Biologicas, Spain)

Prof. Jan Krzysztof Ludwicki (National Institute of Hygiene, Poland)

Dr Ilka Lutz (Leibniz-Institute of Freshwater Ecology and Inland Fisheries, Germany)

Prof. Adriana Maggi (University of Milan, Italy)

Dr Kim Mahood (Medical Research Council Human Reproductive Sciences Unit, UK)

Prof. Sari Mäkelä (University of Turku, Finland)

Prof. Alberta Mandich (University of Genova, Italy)

Prof. Gian Carlo Manicardi (Università di Modena e Reggio Emila, Italy)

Dr Alberto Mantovani (Istituto Superiore di Sanità, Italy)

Prof. Luigi Manzo (University of Pavia and Maugeri Foundation Medical Centre, Italy)

Francesca Maranghi (Istituto Superiore di Sanità, Italy)

Prof. Antonio Marcomini (University of Venice, Italy)

Prof. Robert Marks (Ben-Gurion University of the Negev, Israel)

Dr Francis L Martin (Lancaster University, UK)

Rebeca Martin-Skilton (CSIC University of Barcelona, Spain)

Dr Alessandra Massari (University of Genoa, Italy)

Dr Francesco Massart (University of Pisa, Italy)

Prof. Peter Matthiessen (Centre for Ecology and Hydrology, UK)

Prof. Ian Mayer (University of Bergen, Norway)

Prof. Jesus del Mazo (CIB, CSIC University of Madrid, Spain)

Dr John Meerman (Vrije Universiteit, The Netherlands)

Wiebke Meyer (University of Bremen, Germany)

Dr Christian Micheletti (University of Venice, Italy)

Dr Christophe Minier (Université du Havre, France)

Dr Steven Morris (Centre for Environment, Fisheries and Aquaculture Science, UK)

Dr Daniela Mozzi (University of Milan, Italy)

Dr Serge Nef (University of  Geneva, Switzerland)

Gerrit Nentwig (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Prof. Leif Norrgren (Swedish University of Agricultural Sciences)

Prof. Jörg Oehlmann (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Prof. Michael Oehme (University of Basel, Switzerland)

Dr Matthias Oetken (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Prof. Nicolas Olea (University of Granada, Spain)

Prof. Stina Oredsson (University of Lund, Sweden)

Prof. Farzad Pakdel (University of Rennes, France)

Dr Ragnor Pedersen (University of London School of Pharmacy, UK)

Dr Giulio Pojana (University of Venice, Italy)

Dr Ingemar Pongratz (Karolinska Institute, Sweden)

Dr Cinta Porte (CSIC – Chemical and Environmental Research Institute of Barcelona, Spain)

Dr Tom Pottinger (Centre for Ecology and Hydrology, UK)

Dr Dominik Rachon (Medical University of Gdansk, Poland)

Prof. Daniela Reali (University of Pisa, Italy)

Prof. Maria Armanda Reis-Henriques (CIIMAR – Interdisciplinary Centre for Marine and Environmental Research, Portugal)

Maarten Roggeman (Federal Public Service Health, Food Chain Safety and Environment, Belgium)

Dr Ed Routlege (Brunel University, UK)

Dr Agustin Ruiz (NEOCODEX, Spain)

Dr Tamsin Runnalls (Brunel University, UK)

Dr Vasilios A. Sakkas (University of Ioannina, Greece)

Dr Matthew Sanders (Centre for Environment, Fisheries and Aquaculture Science, UK)

Dr Eduarda Santos (University of Exeter, UK)

Ursula Sauer (ARC Seibersdorf Research, Austria)

Prof. Margret Schlumpf (University of Zurich, Switzerland)

Claudia Schmitt (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Dr Martin Scholze (University of London School of Pharmacy, UK)

Prof. Karl Werner Schramm (GSF – National research centre for environment and health, Germany)

Dr Ulrike Schulte-Oehlmann (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Prof. Helmut Segner (University of Bern, Switzerland)

Prof. Richard Sharpe (Medical Research Council Human Reproductive Sciences Unit, UK)

Dr Elisabete Silva (University of London School of Pharmacy, UK)

Prof. Leopoldo Silvestroni (Segreteria Particolare del Sottosegretario di Stato, Ministero della Salute, Italy)

Prof. Niels Skakkebaek (University Department of Growth and Reproduction, Rigshospitalet, Denmark)

Stefanie Skaliks-Adler (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Prof. Edward Skorkowski (Gdansk University Biological Station, Poland)

Prof. Olle Söder (Karolinska Institute, Sweden)

Prof. Carlos Sonnenschein (Tufts University School of Medicine, USA)

Dr Eugen Gravningen Sørmo (Norwegian University of Science and Technology, Norway)

Prof. Ana M. Soto (Tufts University School of Medicine, USA)

Dr Marcello Spanò (BIOTEC-MED, ENEA CR Casaccia, Italy)

Prof. Polyxeni Nicolopoulou Stamati (Medical School University of Athens, Greece)

Sid Staubach (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Michela Sugni (University of Milan, Italy)

Prof. Charles Sultan (CHU de Montpellier, France)

Prof. John Sumpter (Brunel University, UK)

Prof. Shanna H. Swan (University of Rochester, USA)

Dr Chris E. Talsness (Charité Universitätsmedizin Berlin, Germany)

Dr Manuel Tena-Sempere (University of Córdoba, Spain)

Dr Remi Thibaut (CSIC University of Barcelona, Spain)

Prof. Dagnac Thierry (BRGM – Bureau of Geological and Mining Research, France)

Dr Michaela Tillmann (Institute of Hydrobiology, Dresden University of Technology, Germany)

Dr Gunnar Toft (Aarhus University Hospital, Denmark)

Prof. Jorma Toppari (University of Turku, Finland)

Dr Paolo Tremolada (University of Milan, Italy)

Dr Rita Triebskorn (Steinbeis-Transferzentrum für Ökotoxikologie und Ökophysiologie, Germany)

Prof. Tomás Trnovec (Slovak Medical University, Slovakia)

Prof. Charles Tyler (University of Exeter, UK)

Dr Anne Van Cauwenberge (Hygiene Institute, Mons, Belgium)

Prof. Terttu Vartiainen (National Public Health Institute, Finland)

Dr Leo van der Ven (Netherlands National Institute for Public Health and the Environment)

Prof. Nico P.E. Vermeulen (Vrije Universiteit, The Netherlands)

Dr Luigi Viganc (IRSA-CNR University of Milan, Italy)

Dr Anne Marie Vinggaard (Danish Institute of Food and Veterinary Research)

Christian Vogt (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Martin Wagner (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Prof. Rosemary Waring (University of Birmingham, UK)

Dr Burkard Watermann (LimnoMar Laboratory for Aquatic Research and Comparative Pathology, Germany)

Dr Emily Willingham (University of California, USA)

Gertraud Wirzinger (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

Prof. Alicja Wolk (Karolinska Institute, Sweden)

Dr Leah Wollenberger (Technical University of Denmark)

Dr Annalisa Zaccaroni (University of Bologna, Italy)

Dr Daniel Zalko (Institut National de la Recherche Agronomique, France)

Prof. Renato Zenobi (ETH – Swiss Federal Institute of Technology Zürich, Switzerland)

Simone Ziebart (Johann-Wolfgang Goethe Universität Fankfurt am Main, Germany)

 
2 Komentarjev

Posted by na 28/03/2012 in Okoljevarstvo

 

Značke: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

2 responses to “Praška deklaracija o hormonskih motilcih

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: