RSS

Salicilna kislina

12 Apr

Povzetek

Salicilno oziroma 2-hidroksibenzojsko kislino uvrščamo v raznoliko skupino rastlinskih fenolov. V rastlinah deluje kot fitohormon s pomembnimi vplivi na številne biološke procese; ena njenih pomembnejših vlog je obramba rastlin pred patogenimi organizmi. Zanimivo pa je, da ima salicilna kislina zdravilne učinke tudi v človeškem organizmu – njene protivnetne lastnosti, še posebej zniževanje povišane telesne temperature, ljudje poznamo že stoletja. S človeške perspektive so salicilati zanimivi tudi zato, ker so v večjih odmerkih, ki pa se zelo razlikujejo od osebe do osebe, lahko vzrok številnim neprijetnim simptomom.

Kemijska sestava in lastnosti

Kemijska formula salicilne kisline je C6H4(OH)COOH. Spada tako med fenole kot med karboksilne kisline. Je trdna bela kristalinična snov, slabo topna v vodi (1).

Hidroksilna skupina reagira z ocetno kislino tako, da nastane acetatni ester acetilsalicilna kislina, bolje poznan pod imenom aspirin. V vodni raztopini aspirin skoraj popolnoma hidrolizira do salicilne kisline, kar razloži podobnost njunih bioloških učinkov (2).

Salicilati so soli in estri salicilne kisline. Eden izmed bolj pogostih estrov salicilne kisline, ki jih najdemo v rastlinah, je hlapna spojina metil salicilat.

Salicilna kislina in salicilati - kemijska zgradba

Slika 1:  Zgradba salicilne kisline (levo), metil salicilata (sredina) in acetilsalicilne kisline (desno).

Zgodovina

Pred stoletji so ameriški Indijanci in Grki neodvisno odkrili, da imata listje in lubje vrbe določene zdravilne učinke; z njima so zdravili predvsem bolečine in povišano telesno temperaturo. Na Zahodu so bila zdravila, izdelana iz vrbe in ostalih s salicilatom bogatih rastlin, del medicine že v klasični antiki in srednjem veku. Leta 1828 je Johann Buchner v Münchnu izoliral manjšo količino salicilata iz vrbovega lubja. Raffaele Piria je to spojino leta 1838 poimenoval salicilna kislina (ime izhaja iz latinskega imena za rod vrbe, Salix). Proizvodnja sintetične salicilne kisline se je pričela leta 1874 v Nemčiji, proizvodnja acetilsalicilne kisline oz. aspirina pa leta 1898, ko ga je na tržišče poslal nemški Bayer. Aspirin je hitro postal eno izmed najbolje prodajanih zdravil na svetu (3).

Prve raziskave, ki so salicilate povezale z odpornostjo rastlin na bolezni, so se pojavile v 1970-ih letih. Takrat so ugotovili, da nanašanje aspirina na rastoče liste rastlin poveča odpornost proti rastlinskemu virusu (4).

Vloga v rastlinah

Z modernimi analitičnimi postopki so prisotnost salicilne kisline potrdili v 36 rastlinah iz raznolikih taksonov (5). V rastlinah kot so riž, srakonja, ječmen in soja je povprečna vsebnost salicilne kisline približno 1 mg na gram teže sveže snovi. Največje koncentracije salicilne kisline so našli v socvetjih termogenih rastlin in v rastlinah, okuženih z nekrotizirajočimi patogeni (6).

Salicilna kislina spada v skupino fitohormonov (rastlinskih hormonov). Fitohormoni usmerjajo rast rastline v skladu z metabolizmom, ki je vir energije in gradnikov za izgradnjo novega rastlinskega tkiva. Klasična definicija pravi, da je fitohormon organska snov, ki deluje že v manjših koncentracijah in ne samo na mestu sinteze. Ta definicija velja tako za rastlinske in živalske hormone. Novejša definicija fitohormona ga opisuje kot “v rastlinah naravno prisotno snov, ki lahko vpliva na fiziološke procese v koncentracijah, precej nižjih od koncentracij, pri katerih bi na te iste procese vplivale hranilne snovi in vitamini” (7). Na področju fitohormonov je bila do nedavnega pozornost namenjena predvsem avksinom, giberelinom, citokininom, abscizinski kislini, etilenu in brasinosteroidom. Nekateri raziskovalci pa so mnenja, da si tudi salicilna kislina zasluži status zgoraj omenjenih hormonov, saj pomembno vpliva na različne fiziološke in biokemične procese v rastlinah (8).

Raziskave so pokazale, da salicilna kislina med drugim vpliva na rast in razvoj rastlin, fotosintezo, transpiracijo, privzem in prenos ionov, proizvodnjo toplote in cvetenje. Njena verjetno najpomembnejša vloga pa je endogeno signaliziranje, ki je pomemben del obrambe pred patogenimi organizmi (9).

Salicilna kislina ima kritično vlogo signalizacije, ki sproži aktivacijo obrambnih mehanizmov rastline po napadu patogenov. Vpliva na izražanje genov, ki uravnavajo odpornost rastline, in je ključni regulator tako lokalne kot sistemsko pridobljene odpornosti (ang. systemic-acquired resistance ali SAR), kjer lokalna okužba rastline poveča odpornost tudi na neokuženih delih rastline (101112). SAR je lahko rezultat napada najrazličnejših patogenov, še posebej takšnih, ki povzročajo nekrozo tkiv. Učinek je nespecifičen, kar pomeni, da je po indukciji SAR rastlina odpornejša na širok spekter patogenih organizmov (13). Signal se lahko prenaša tudi z rastline na rastlino in to tako, da se salicilna kislina pretvori v hlapni ester metil salicilat (14). Kot je bilo omenjeno že zgoraj, pa za aktivacijo SAR ni nujno, da je rastlina izpostavljena patogenom, saj obrambne mehanizme rastlin sproži tudi nanašanje salicilne kisline od zunaj (npr. pršenje po listih) (15).

Uporaba v medicini in kozmetiki

Aspirin, poznan tudi kot acetilsalicilna kislina, je protivnetno zdravilo, najpogosteje uporabljano kot analgetik za lajšanje blažjih bolečin, antipiretik za zniževanje povišane telesne temperature in antikoagulant za preprečevanje strjevanja krvi. En izmed mehanizmov delovanja aspirina je ta, da inhibira encim ciklooksigenazo in tako zavira sintezo prostaglandinov in tromboksana. Preventivno dolgoročno uživanje manjših količin se pogosto priporoča ljudem, nagnjenim k boleznim srca in ožilja, v zadnjem času pa odkrivajo, da je aspirin zelo učinkovit tudi pri preprečevanju in zdravljenju raka.

Aspirin je bil prvi član družine zdravil, imenovanih nesteroidna protivnetna zdravila. Le-ta ne spadajo vsa med salicilate, čeprav jih večina deluje tako, da zavira encim ciklooksigenazo. Še danes je aspirin eno najbolj široko uporabljanih zdravil na svetu – porabo ocenjujejo na okrog 40 000 ton letno (16).

Salicilna kislina in njeni derivati so pogosta sestavina zdravil za zunanjo uporabo. Na primer, metil salicilat je sestavina mazil za vtiranje v kožo, ki blažijo bolečine v sklepih in mišicah, holin salicilat pa se uporablja za lajšanje bolečin, ki nastanejo kot posledica aftnih razjed.

Poleg drugih beta hidroksi kislin je tudi salicilna kislina ključna sestavina mnogih kozmetičnih proizvodov za zdravljenje aken, luskavice, keratoze in bradavic. Deluje keratolitično (lušči povrhnjico kože), komedolitično (odpira kožne pore) in protibakterijsko. Zaradi specifičnega učinka na celice kože se pogosto uporablja tudi v šamponih proti prhljaju (17).

Preobčutljivost na salicilate

V večjih količinah so salicilati toksični (oziroma kot je rekel že Paracelzus: “Odmerek je tisti, ki naredi strup.”).

Manj pa so poznane preobčutljivostne reakcije na salicilate. Učinki so enaki kot pri aspirinu (Tabela 1), le da se pri zelo občutljivih ljudeh pojavijo že pri vsakodnevnem uživanju hrane rastlinskega izvora, ki vsebuje naravne salicilate v manjših količinah.

Srbeča koža, izpuščaji

Bolečina v želodcu / sindrom razdražljivega črevesa

Astma in druge težave z dihanjem

Angioedem

Glavoboli

Zatekanje rok, nog, vek, obraza in/ali ustnic

Močenje postelje, urgenca uriniranja

Vztrajen kašelj

Spremembe v barvi kože

Utrujenost

Boleče, srbeče, pekoče oči

Sinusitis in nosni polipi

Tinitus

Driska

Slabost

Hiperaktivnost

Izguba spomina in slaba koncentracija

Depresija

Psevdo anafilaksa

Tabela 1: Najpogostejši simptomi preobčutljivosti na salicilate

Pogosto so na salicilate občutljivi astmatiki in otroci z učnimi ter vedenjskimi motnjami. Ti ljudje se morajo držati posebnih diet, kot sta npr. dieta Feingold ali dieta FAILSAFE (18, 19).

Reference

Davies P.J. (ur.), 1988. Plant Hormones and Their Role in Plant Growth and Development. Academic Publishers, Dordrecht. str. 1-11.

Gaffney T., Friedrich L., Vernooij B., Negrotto D., Nye G., Uknes S., Ward E., Kessman K. & Ryals J., 1993. Requirement of salicylic acid for the induction of systemic acquired resistance. Sci., 261: 754–6.

Hayat S., Ahmad A. (ur.), 2007. Salicylic acid: a plant hormone. Springer. str. 1-12, 277-279.

http://en.wikipedia.org/wiki/Salicylic_acid

http://en.wikipedia.org/wiki/Aspirin

http://en.wikipedia.org/wiki/Systemic_acquired_resistance

http://en.wikipedia.org/wiki/Salicylate_sensitivity

http://www.sswahs.nsw.gov.au/rpa/allergy

http://www.ars.usda.gov/is/AR/archive/dec03/plant1203.htm

Métraux J.P., Signer H., Ryals J., Ward E., Wyff-Benz M., Gaudin J., Rafchdorf K., Schmid E., Blum W. & Inverardi B., 1990. Increase in salicylic acid at the onest of systemic acquired resistance in cucumber. Sci., 250: 1004–6.

Raskin I., 1992. Salicylate, A New Plant Hormone. Plant Physiol. 99, 799-803.

Taiz L., Zeiger, E., 2002. Plant Physiology, 3rd edn. Sunderland: Sinauer Associates. str. 306.

Vernooij B., Friedrich L., Morse A., Rest R., Kolditz–Jawahar R., Ward E., Uknef S., Kessmann H. & Ryalf F., 1994. Salicylic acid is not the transolcated signal responsible for inducing systemic acquired resistance but is required for signal transduction. Plant Cell, 6: 959–65.

 
1 komentar

Posted by na 12/04/2012 in Medicina

 

Značke: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

One response to “Salicilna kislina

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: