RSS

Katere ribe kupiti?

01 Apr

Ob trenutni medijski kampanji, ki promovira uživanje rib vsaj enkrat na teden, ste se zelo verjetno že vprašali, katere ribe izbrati med široko ponudbo. Čeprav je kampanja v splošnem pozitivna, saj ribe vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin in drugih življenjsko pomembnih snovi, pa nas iz drugih koncev svarijo, da so ribe onesnažene in da bomo s pretiranim izlovom v kratkem povzročili izumrtje določenih vrst. Obenem imajo tudi ribogojnice lahko precejšen negativen učinek na okolje. Kaj torej kupiti, če sploh?

Globokomorska ribogojnica

Najvišje koncentracije PCB-jev in drugih nevarnih kemikalij so bile izmerjene v gojenih ribah. V evropskih raziskavah so pri gojenih ribah našli visoke koncentracije težkih kovin, npr. svinca in kadmija. Nekateri strokovnjaki, med drugim Eric Rimm iz Harvard School of Public Health, pa so kljub temu mnenja, da ima uživanje kakršnihkoli rib, vključno z gojenimi, več prednosti kot slabosti, in da se mu zaradi onesnaženja ne bi smeli odpovedati.

Ker so gojene ribe po navadi precej bolj “zrejene”, v njih najdemo več nenasičenih maščobnih kislin kot v ulovljenih ribah. Razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami pa pri gojenih ribah ni vedno optimalno. Pri gojenem lososu so izmerili do štirikrat več omega-6 maščobnih kislin kot pri divjem lososu.

Gojene ribe niso nujno okolju prijaznejše od ulovljenih prostoživečih rib. Na primer losos je mesojeda žival in ga je potrebno hraniti z manjšimi ribami. Za proizvodnjo enega kilograma mesa gojenega lososa potrebujemo od 2,4 do 4 kg sardel, inčunov, skuš in drugih manjših rib. Rezultat je neto izguba številčnosti rib in motenje ekosistemov.

Prehrani gojenih rib pogosto dodajajo tudi večje količine antibiotikov, kar bi lahko pripeljalo do odpornosti na antibiotike in drugih negativnih posledic tudi pri človeku. Pri vzgoji nekaterih rib uporabljajo pesticide za zatiranje parazitov. Lososom pa v hrano dodajajo tudi sintetično barvilo kantaksantin, brez katerega bi bilo njihovo meso neprivlačno sivkasto. Kantaksantin v obliki samoporjavitvenih tablet so nekatere raziskave povezale s poškodbami mrežnice pri človeku, zato je v Veliki Britaniji kot sredstvo za porjavitev kože prepovedan.

Obstajajo pa tudi ribe, gojene v okolju prijaznih razmerah (t.i. ekološke ribogojnice), ki so včasih boljša izbira od ulovljenih, saj je v nekaterih primerih potrebno več energije za ulov kot pa za vzgojo v ribogojnicah.

Po mojem mnenju en pomembnejših “ukrepov” je uživanje manjših rib, na primer sardel, ki so pri dnu prehranske verige. Le-te ne akumulirajo veliko strupenih snovi, obenem pa so tudi manj ogrožene od večjih rib.

Dobra strategija je tudi, da jemo čimbolj raznoliko: več vrst rib iz različnih virov. Iz vidika zdravja na ta način zmanjšamo nevarnost onesnaženja, za okolje pa bi bilo prav gotovo katastrofalno, če bi vsi jedli le nekaj vrst rib.

Glede na ogroženost in vpliv na ekosisteme nam Greenpeace in druge organizacije odsvetujejo nakup naslednjih vrst rib: jegulja (gojena in divja), morski pes, tuna, romb, oslič, trska, jezik, mečarica, morska spaka, divji atlantski losos, aljaški saj, skat, okun.

Pa še seznam vrst, ki naj bi bile okolju najprijaznejše: sardela, sled, gojeni som, gojene klapavice, skuša, tilapija, velike kozice, gojena šarenka, ostrige.

OPOZORILO: V trgovinah so že nekaj časa na voljo zmrznjeni fileji sladkovodne ribe po imenu vitki som ali panga. Ti fileji so izjemno poceni, a ne brez razloga. Vitkega soma namreč gojijo v reki Mekong v Vietnamu, eni najbolj onesnaženih rek na svetu, zato vsebuje visoke koncentracije težkih kovin in drugih kemikalij. V ribje samice injicirajo ogromne količine hormonov, tako da zrastejo nekajkrat hitreje kot v naravi. Če govorite francosko, si lahko ogledate kratek dokumentarni film na to temo.

 
1 komentar

Posted by na 01/04/2012 in Okoljevarstvo, Prehrana

 

Značke: , , , , , , , ,

One response to “Katere ribe kupiti?

  1. Josip

    09/03/2014 at 21:31

    Kaj pa SARDINE po vašem mnjenju ne priporočate za prehrano ?!

     

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: