Naltrekson v nizkih odmerkih (LDN terapija)

• Naltrekson v nizkih odmerkih uravnava imunski sistem in delovanje hormonov in je kot tak izjemno učinkovit pri zdravljenju številnih oblik raka in avtoimunskih bolezni.
• Naltrekson v nizkih odmerkih je poceni in kot tak ne zanima večjih farmacevtskih podjetij, saj so potencialni dobički zelo nizki. Rezultat tega je, da zdravljenje ni oglaševano in ga zato večina zdravnikov ne pozna.
• Naltrekson v nizkih odmerkih ne odpravlja le simptomov, temveč v telesu regulira pomembne procese, ki lahko pripeljejo do bolezni.

Malo zdravil na recept se lahko pohvali s takšno učinkovitostjo in varnostjo kot naltrekson v nizkih odmerkih (ang. low-dose naltrexone ali LDN). Na podlagi do sedaj izvedenih raziskav in izkušenj na tisoče pacientov postaja vse bolj jasno, da gre za zdravilo, ki bi potencialno lahko pomagalo številnim bolnikom s težko ozdravljivimi boleznimi.

Bolezni, ki jih zdravijo z naltreksonom v nizkih odmerkih (LDN terapijo), so med drugim:

• različne oblike raka (rak grla, rak prostate, rak dojke, rak mehurja, rak jajčnikov, rak trebušne slinavke, rak jeter…)
• nevrodegenerativne bolezni: amiotrofična lateralna skleroza (ALS), Alzheimerjeva bolezen, avtizem, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, primarna lateralna skleroza…
• avtoimunske bolezni: ankilozirajoči spondilitis, celiakija, Crohnova bolezen, Hashimotova bolezen, luskavica, sklepni revmatizem, sistemski lupus, ulcerozni kolitis, skleroderma, miastenia gravis…
• endometrioza
• fibromialgija, kronična utrujenost
• sindrom razdražljivega črevesja
• HIV/AIDS
• hepatitis C
• emfizem
• diabetične nevropatije

Dr. Bihari, ki naltrekson v majhnih odmerkih že dolgo uporablja v praksi, poroča o vsaj 75% izboljšanju raka pri skoraj četrtini pacientov, ki se prej niso odzvali na zdravljenje. Pri približno 60% vseh pacientov se je bolezen stabilizirala.

Pri raziskavah pacientov z avtoimunskimi boleznimi se je napredovanje bolezni zaustavilo pri skoraj vseh, ki so dnevno jemali nizek odmerek naltreksona. Pri večini pacientov so se simptomi občutno izboljšali. Dr. Bihari je z naltreksonom zdravil že vsaj 400 pacientov z multiplo sklerozo, pri katerih je do novega zagona bolezni prišlo pri manj kot 1%.

Naltrekson spada med opioidne antagoniste in se je sprva uporabljal za zdravljenje zasvojenosti z opiati in alkoholom, vendar so za takšno zdravljenje potrebni veliki odmerki (običajno od 50 do 300 mg naltreksona). Pri terapiji z nizkimi odmerki naltreksona gre dejansko za izjemno nizke odmerke; običajno pacient pred spanjem vzame od 2 do 5 mg zdravila. Pri takšnem zdravljenju so stranski učinki izjemno redki, če se pojavijo, pa so običajno blagi in prehodni (najpogosteje poročajo o nekaj dneh slabšega spanca). Cena terapije se giblje od 10 do 30 EUR mesečno.

Več informacij v angleščini: http://www.lowdosenaltrexone.org/

 

Multipla skleroza: vzroki in predlogi za zdravljenje

Avtor: prof. dr. Ray Peat

Ljudje smo ves čas izpostavljeni različnim antigenom. Vprašanje je le, v kolikšni meri je telo zmožno omejiti vnetni odziv na takšno obremenitev.

Pri multipli sklerozi je jasno, da je proces vnetja destruktiven in da je estrogen glavni faktor predispozicije. Avtoimunske degenerativne bolezni so rezultat nenasičenih maščobnih kislin ter prehranskega neravnotežja aminokislin, ki delujeta v kontekstu povišanega estrogena in hipotiroidizma (znižanega delovanja ščitnice).

Ljudje z multiplo sklerozo imajo kronično povišano produkcijo kortizola. To poruši ravnotežje asimilacije beljakovin, rezultat pa so simptomi, podobni prehranskemu pomanjkanju beljakovin. Relativno nekontrolirani proizvodnji kortizola sta vzrok prekomeren estrogen in serotonin. Končni rezultat je začaran krog vnetja in neravnotežja aminokislin.

Depresija, lupus, migrene, menopavza, diabetes in staranje imajo z multiplo sklerozo skupnih nekaj metaboličnih procesov oziroma motenj.

Vzročno patologijo lahko popravimo z uživanjem kvalitetnih beljakovin s pravilno sestavo aminokislin, ščitničnim hormonom, pregnenolonom in progesteronom. Le-ti vsi delujejo protivnetno, niso pa katabolični in imunskega sistema ne zavrejo prekomerno.

 

Vitamin D in naše zdravje

Spodaj so naštete bolezni, pri katerih je znanost ugotovila jasno povezavo s pomanjkanjem vitamina D. To pomeni, da se pri ljudeh, ki imajo v krvi manj vitamina D, te bolezni pogosteje pojavljajo, ne pomeni pa nujno, da je pomanjkanje vitamina D vzrok (ali celo edini vzrok) za njihov nastanek.

Zdravje kosti

Zdravljenje rahitisa in osteomalacije (že dolgo poznanih posledic pomanjkanja vitamina D) z ribjim oljem je bil en prvih uspehov znanosti o človeški prehrani. Danes pa se zavedamo, da odsotnost kliničnega rahitisa še zdaleč ne pomeni, da smo popolnoma zdravi.

Osteoporoza je bolezen, pri kateri kosti postanejo krhke in lomljive. Vzdrževanje normalnih zalog vitamina D v telesu pomaga pri ohranjanju trdnih kosti in preprečevanju osteoporoze pri starejših, ženskah po menopavzi in posameznikih, ki se dlje časa zdravijo s kortikosteroidnimi zdravili.

Rak

Aktivna oblika vitamina D poleg uravnavanja kalcija v telesu dokazano deluje tudi kot učinkovit regulator rasti in delitve velikega števila vrst celic, vključno z rakavimi celicami.

 

Vitamin D

Uvod

Vitamin D oz. kalciferol ni vitamin v pravem pomenu besede, saj ga naše telo pod vplivom sončne svetlobe sintetizira samo. Kemično gre za skupino prekurzorjev pomembnega steroidnega hormona.

Že dolgo je znano, da pri pomanjkanju vitamina D kosti postanejo mehke, lomljive in tanke, lahko pa pride tudi do napačnega preoblikovanja kosti. Z drugimi besedami, vitamin D preprečuje rahitis pri otrocih in osteomalacijo pri odraslih. Zadnja leta pa raziskovalci ugotavljajo, da je pomanjkanje vitamina D povezano tudi z veliko drugimi obolenji – zaenkrat vemo za povezavo s sedemnajstimi vrstami raka, srčno-žilnimi boleznimi, kapjo, previsokim krvnim tlakom, avtoimunskimi boleznimi, sladkorno boleznijo (diabetesom), depresijo, kroničnimi bolečinami, osteoartritisom, osteoporozo, oslabelostjo mišičja, izgubo mišične mase, prirojenimi defekti in obolenji dlesni.

Raziskave kažejo, da pomanjkanje vitamina D ni redek pojav. Raziskava, objavljena leta 2006 v Archives of Disease in Childhood, je ugotovila, da ima več kot 70% britanskih otrok v krvi prenizke vrednosti vitamina D. Rezultati raziskave, objavljene leta 2007 v Journal of Nutrition, so pokazali pomanjkanje vitamina D v krvi nosečnic iz Pittsburga, ZDA, to pomanjkanje pa se je preneslo tudi na njihove otroke. Več kot 80% črnk in skoraj 50% belk in kar 90% črnih in 65% odstotka belih otrok je imelo v krvi premalo vitamina D. In to kljub dejstvu, da je 90% žensk med nosečnostjo jemalo vitamine v obliki dodatkov!