RSS

Prehranske intolerance

16 Apr

Klasične prehranske alergije so dobro raziskane, prisotne pa so le pri majhnemu delu (nekaj odstotkih) prebivalstva. Pri alergiji gre za hiter odziv imunskega sistema na določeno beljakovino v hrani, ki jo prepozna kot vsiljivca, v reakciji pa so vpletena protitelesa IgE. Znaki so takojšnji in zelo očitni: kašelj, kihanje, dušenje, bruhanje, migrene, solzne oči, izpuščaji, zatekanje, srbečica, v skrajnem primeru pa anafilaktični šok, pri katerem je potrebna takojšnja medicinska pomoč. Klasične alergije se diagnosticirajo s kožnimi vbodnimi testi in laboratorijskimi krvnimi testi.

Manj poznane in v zdravstvu dostikrat še vedno obravnavane s precej odpora in nezaupanja (predvsem ker jih je precej težje ugotoviti in diagnosticirati) pa so prehranske intolerance. Označujejo »kakršnokoli negativno reakcijo na določeno hrano, ki se ne pokaže na testiranju za klasične alergije (testiranju za IgE protitelesa)«. Intolerance na hrano so precej bolj pogoste od klasičnih alergij (točnih ocen ni, gibljejo se med 5 in celo 90 odstotki). Tudi tu gre lahko za neprimeren odziv imunskega sistema, posredi pa je drugačen mehanizem kot pri tipični alergiji na hrano (vpletena so druga protitelesa). En primer takšne intolerance je celiakija, kjer pri občutljivih ljudeh zaužitje že zelo majhnih količin glutena povzroči, da protitelesa napadejo prebavno sluznico, ki je še dolgo po odstranitvi glutena iz prehrane »zglajena« in nezmožna absorbirati hranilne snovi.

Simptomi prehranske intolerance so ponavadi zakasnjeni (lahko se pojavijo do 48 ur po zaužitju hrane) ter neizraziti, zato se jih ljudje pogosto ne zavedajo. Do reakcije na določeno hrano (ponavadi je to hrana, ki jo občutljiv posameznik zelo pogosto uživa) pride namreč tako pogosto, da je negativen učinek na telo stalno prisoten. Telo se poskuša prilagoditi – reakcije so manj izražene, človek pa se nanje tudi navadi, tako da je simptome težko prepoznati. Medtem ko se pri klasičnih alergijah negativna reakcija običajno pojavi že pri zaužitju zelo majhnih količin alergena, pa pri prehranski intoleranci simptome po navadi opazimo šele, ko zaužijemo večje količine problematičnih živil.

Intoleranca se lahko pojavi neopazno ter počasi napreduje, lahko pa jo sproži stres, npr. hujša okužba. Če se ljudje s prehranskimi intolerancami problematični hrani ne izogibajo, se lahko pri njih sčasoma pojavijo nove intolerance. V nasprotju s klasično alergijo, ki traja celo življenje, lahko intolerance na hrano po določenem času (včasih že nekaj mesecih) popolnega izogibanja problematičnim živilom izginejo, seveda pa se lahko zopet pojavijo, če ta živila ponovno postanejo del vsakodnevne prehrane.

Znano je tudi, da so lahko ljudje s hrano, na katero so občutljivi, zasvojeni. Obstaja več teorij, kako pride do tega – nekateri menijo, da gre za porast adrenalina oziroma stresni odziv, ki se sproži ob zaužitju alergene hrane. To človeka sili, da takšno hrano pogosteje je, saj se po tem začasno bolje počuti. Vendar pa ta občutek mine, sledi pa mu padec – slabše počutje in utrujenost. Nekateri strokovnjaki so zato mnenja, da se je pri določanju prehranskih intoleranc dobro osredotočiti na pacientovo najljubšo hrano.

Intenziteta simptomov prehranske intolerance se s časom lahko spreminja. Ponavadi se s starostjo stopnjuje, vmes pa so lahko obdobja, ko je človek popolnoma brez simptomov. Simptomi so številni in se lahko pojavijo na kateremkoli delu telesa.

Najpogostejši simptomi prehranskih intoleranc so:

  • Prebavne motnje (driska, napenjanje, sindrom razdražljivega črevesja, razjede itd.) in slaba absorpcija hranilnih snovi. Posledice slabe absorpcije hranil so lahko zelo raznolike, saj lahko pride do pomanjkanja veliko pomembnih hranilnih snovi. Ljudje s prehranskimi intolerancami so pogosto bolni, imajo suho kožo, probleme z nohti in lasmi in se hitro utrudijo. Lahko so pretirano suhi, anemični, zaradi pomanjkanja kalcija lahko pride do osteoporoze.
  • Problemi respiratornega sistema, npr. pogosto vnetje ušesa, kronično vnetje sinusov, zamašen nos, izcedek iz nosu, astma…
  • Kožni znaki: izpuščaji, prhljaj, vnetja in razjede v ustih…
  • Psihični znaki: utrujenost, hiperaktivnost in nezmožnost koncentracije (predvsem pri otrocih), depresija, razdražljivost, agresija, brezvoljnost, problemi s spanjem, zasvojenost s hrano, tesnobnost…
  • In še veliko drugih problemov, kot so glavoboli, bolečine v sklepih (artritis in revmatoidni artritis), migrene, problemi s telesno težo (prenizka ali previsoka zaradi zastajanja vode v telesnih tkivih), bolečine v mišicah…

Obstaja še en mehanizem intolerance na hrano, ki pa nima zveze z delovanjem imunskega sistema, in to je nezmožnost prebaviti določene snovi v hrani (strokovno to poimenujemo malabsorpcija). Ljudje pogosto slabo prebavljamo nekatere sladkorje, kot sta na primer mlečni sladkor ali laktoza (laktozna intoleranca) in sadni sladkor ali fruktoza (fruktozna intoleranca). Simptomi so lahko prebavni krči, napenjanje, plini, driska in/ali zaprtje ter posledično slaba absorpcija hranilnih snovi iz hrane. Intolerance za sladkorje se ugotavlja s posebnimi dihalnimi testi, ki jih izvajajo alergologi. So precej pogoste — intoleranca za fruktozo je prisotna pri okoli 30% belcev, pogostost intolerance na laktozo pa v Evropi variira od 2% v Skandinaviji do 70% na Siciliji. Gledano svetovno laktoze ne prebavlja približno dve tretjini odraslih.

Možna je intoleranca na katerokoli vrsto hrane, zelo pogoste so npr. intolerance na mlečne proizvode, beljakovino gluten v žitaricah, fruktozo, prehranske aditive in druge kemikalije.

Edini zanesljiv način za določevanje problematičnih živil je t.i. eliminacijska (izločitvena) dieta. Na takšni dieti se človek najprej počuti slabše, v teku enega tedna pa simptomi izginejo.

Primer prehranske intolerance – Petrina zgodba

Petra je bila kot otrok v splošnem zdrava, mučili so jo edino pogosta vnetja ušesa in prehladi. Pri 21-ih letih pa je med potovanjem po tujini zbolela in dobila hudo drisko. Čeprav si je kmalu opomogla, se njena prebava nikoli ni popolnoma povrnila na normalno. Od takrat naprej jo je spremljala blaga oblika driske – na stranišče je morala nekajkrat na dan, pogosto ob zelo neprimernih trenutkih. Leta so minevala, stanje se je počasi slabšalo, prejšnjim problemom pa so se pridružile še neprijetne bolečine v spodnjem delu trebuha. Ko se je končno odpravila na pogovor s svojim zdravnikom, jo je diagnosticiral z sindromom razdražljivega črevesja in ji rekel, naj se izogiba stresu.

Obenem je Petra že več let trpela za občasnimi glavoboli, ki pa je niso preveč motili, saj jih je uspešno reševala s pomočjo aspirina. Malo pred svojim 21. rojstnim dnem pa je prvič dobila hujši napad glavobola, ki se je pojavil na levi strani glave. Vzela je aspirin, vendar tokrat ni zalegel. Bolečina se je še poslabšala in postalo ji je slabo. Morala je zagrniti zavese in oditi v posteljo, saj ni prenašala svetlobe. V naslednjih mesecih so se ti napadi večkrat ponovili in zopet je odšla k zdravniku. Rekel ji je, da so to migrene in ji priporočil, naj se izogiba stresu in se čimveč sprošča. Sledila je njegovim navodilom, a migrene in težave s prebavo so se nadaljevale. Za naslednjih nekaj let se je morala Petra odpovedati čokoladi in alkoholu, ki sta znana po tem, da sprožita napad migrene. A kljub temu so Petrine migrene postajale vedno bolj pogoste. Poleg tega je bila dostikrat zelo utrujena, še posebej zjutraj. Včasih se je počutila zmedeno in razdražljivo, vedno pogosteje je izgubljala ravnotežje. Boleti so jo začeli tudi kolenski sklepi in ko je bila stara 34 let, ni mogla več teči po stopnicah; morala se je odpovedati joggingu in kolesarjenju, saj so te aktivnosti njeno stanje še poslabšale. Bolečine so se razširile tudi na nekatere druge sklepe in vse bolj se je zavedala, da je z njo nekaj zelo narobe. Petra je najprej sprejela zdravnikovo mnenje, da so vzrok večini njenih problemov »živci«, a na tej točki se je začela spraševati. Bila je namreč poročena, imela je dobro službo in z izjemo zdravstvenih problemov je bilo njeno življenje urejeno. Zakaj se je njeno zdravje slabšalo? Zopet je odšla k zdravniku in ta je naredil obširen pregled, ki pa ni ničesar pokazal. Zdravnik je ponovil prejšnjo diagnozo in rekel, da so njene bolečine verjetno psihosomatskega izvora. Nekaj mesecev zatem pa je Petra prebrala članek o alergijah na hrano, ki naj bi povzročale podobne simptome, kot jih je imela sama. O tem je povprašala svojega zdravnika, a je imel do te ideje precejšen odpor – trdil je, da so njeni simptomi popolnoma drugačni od simptomov alergije na hrano. Minilo je še eno leto in Petri se je stanje še poslabšalo.

Petra se je odločila, da zamenja zdravnika in novi zdravnik je imel za njene težave več posluha. Razložil ji je, da bi bila prehrana dejansko lahko vzrok njenim simptomom. Razložil ji je tudi, zakaj je prejšnji zdravnik zatrjeval, da gotovo ne gre za alergije na hrano – alergije na hrano so v resnici precej drugačne, Petrine simptome pa bi lahko povzročala t.i. prehranska intoleranca. Medtem ko ji ni mogel zagotoviti, da so njeni problemi res posledica hrane, pa je rekel, da je le-to popolnoma možno. Predlagal ji je posebno dieto, poimenovano eliminacijska dieta, na kateri se je morala Petra nekaj časa izogibati vsem živilom, ki so znana po tem, da bi lahko povzročala njene simptome, poleg tega pa tudi vsej hrani, ki jo je Petra pogosto jedla. Z eliminacijsko dieto je pričela v ponedeljek. Imela je visoka pričakovanja, a v torek se je nepričakovano počutila še precej slabše kot ponavadi. Bila je zelo utrujena, doživela pa je tudi enega najhujših napadov migrene v svojem življenju.

V četrtek se je zaradi napada migrene počutila popolnoma izmučeno, v petek pa je bilo njeno stanje že malo boljše. Obupana je poklicala zdravnika, ta pa ji je razložil, da so takšne reakcije normalne – to naj bi bil celo pozitiven znak, ki je kazal na to, da je hrana v resnici njen problem – in ji rekel, naj vztraja na dieti. V soboto se je Petra zbudila, že preden je zazvonil alarm. To je bilo zanjo zelo nenavadno, saj je imela ponavadi velike težave z vstajanjem. Ko je vstala, je opazila, da jo kolena ne bolijo več – poskusila je hoditi po stopnicah in njene dvoletne bolečine so dejansko izginile. V teku dne je opazila, da se počuti kot prerojena – ni bila več utrujena, imela je bistro glavo, glavobol pa se ni več pojavil. Po njenih besedah se je počutila bolje kot kadarkoli v zadnjih nekaj letih. V naslednjih nekaj dneh se normalizirala tudi njena prebava. Ko se je vrnila k zdravniku, je bila presrečna – ni mogla verjeti, da se lahko počuti toliko bolje. Tudi njena razdražljivost, za katero je mislila, da je del njene osebnosti, je izginila. Zdravnik ji je razložil, da mora zdaj pričeti preizkušati hrano in opazovati, kakšen učinek imajo različna živila. V naslednjih dveh mesecih je preizkusila vsa živila, ki jih je prej pogosto jedla. Nekatera niso imela nobenega učinka, nekatera druga pa so imela močan vpliv – mleko, pšenica, rž, ječmen, glive in plesni, pomaranče, limone, govedina in paradižnik so bili za Petro glavni vzroki njenih težav. Če se jim je izogibala in namesto njih v prehrano vključila nekatera nova živila, ni imela težav. Migrene, ki so se včasih pojavljale nekajkrat na teden, so bile zdaj preteklost. Po osmih mesecih izogibanja ji je zdravnik predlagal, naj počasi, enega za drugim, poskuša v prehrano zopet uvesti prepovedana živila in pozorno opazuje, kakšen učinek imajo zdaj. Ugotovila je, da ji mleko še vedno dela probleme, druga živila pa je po novem lahko prenašala. Zdravnik ji je kljub temu priporočil, naj ta živila uživa le enkrat vsake 4 dni in s tem prepreči ponovno senzibilizacijo. Leto kasneje je Petra ugotovila, da ji tudi mleko ne dela več težav. Opazila je tudi, da lahko zopet pije alkohol in je čokolado, saj se migrene niso več pojavile.

Vir: Food Allergies and Food Intolerance: The Complete Guide to Their Identification and Treatment, prof. dr. Jonathan Brostoff, dr. med., Linda Gamlin

Preberite tudi: 

 
Komentiraj

Posted by na 16/04/2012 in Medicina, Prehrana

 

Značke: , , , , , , , , , , , , , , , , ,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: