RSS

Izločitev FODMAP kot učinkovita pomoč pri sindromu razdražljivega črevesja

12 Jun

T.i. sindrom razdražljivega črevesja (skupno ime za obolenja z različno etiologijo, ki se kažejo v obliki prebavnih motenj) ima lahko precejšen negativen vpliv na kvaliteto življenja. Simptomi znižujejo produktivnost pri delu in dobro počutje. Občutek napihnjenosti, prisoten pri več kot 80% obolelih, je en glavnih razlogov, da ljudje poiščejo pomoč in se poslužujejo različnih zdravil, ki pa pogosto nimajo željenega učinka.

Zato je toliko bolj dobrodošla novica, da so v Avstraliji pod taktirko dr. Sue Shepherd razvili obetaven način za odpravljanje nadležnih prebavnih motenj. Omenjena zdravnica je leta 2001 zasnovala dieto, v angleščini poimenovano low FODMAP diet (FODMAP je kratica za Fermentable Oligosaccharides, Disaccharides, Monosaccharides and Polyols), ki iz prehrane izloči hitro fermentirajoče oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole (sladkorne alkohole). Dieta je bila v zadnjih letih predmet številnih raziskav, ki so pokazale, da gre za enega najbolj učinkovitih načinov za odpravljanje simptomov razdražljivega črevesja. Nov pristop se je izkazal za učinkovitejšega od standardnih priporočil zdravnikov, po nekaterih podatkih pa naj bi pomagal kar trem četrtinam bolnikov (1,2).

Dieta iz prehrane izloči skupine molekul, ki jih najdemo v različnih živilih in ki jih nekateri ljudje ne absorbirajo v zadostni meri. Pri slabi absorbciji problematične snovi neprebavljene potujejo skozi prebavni trakt, v debelem črevesju pa služijo kot vir hrane bakterijam in drugim mikroorganizmom. Fermentacija v debelem črevesu je vzrok simptomom razdražljivega črevesja, kot so napihnjenost, napenjanje (plini), trebušne bolečine, slabost, driska, zaprtje ipd.

Kaj sploh so fermentirajoči oligosaharidi, disaharidi, monosaharidi in polioli (FODMAP) in katera živila so najbolj problematična? Med oligosaharide prištevamo npr. fruktane in galaktane, med disaharide laktozo, med monosaharide fruktozo in med poliole oz. sladkorne alkohole sorbitol, manitol, maltitol, ksilitol in izomalt. Spodaj najdete (nepopoln) seznam živil, ki vsebujejo omenjene substance.

  • Fruktoza: med, jabolka, mango, hruške, lubenica, koruzni sirup
  • Fruktani: artičoke, topinambur, šparglji, pesa, cikorija, regrat, česen (v večjih količinah), por, čebula, radič, pšenica in rž (v večjih količinah), inulin
  • Laktoza: mleko, sladoled, pudingi, mlečni deserti, mleko v prahu, jogurt, mladi siri (npr. skuta, ricotta, mascarpone)
  • Galakto-oligosaharidi: stročnice (npr. fižol, leča, čičerika, grah)
  • Polioli (sladkorni alkoholi): jabolka, marelice, avokado, češnje, nektarine, hruške, slive, liči, gobe, sorbitol (E420), manitol (E421), ksilitol (E967), maltitol (E965) in izomalt (E953).

Treba je poudariti še, da ljudje dostikrat niso občutljivi na vse zgoraj naštete skupine živil. Možno je na primer, da nekdo slabo prebavlja fruktozo, medtem ko mu laktoza ne predstavlja težav. Medtem ko fruktozno in laktozno intoleranco ugotavljamo s pomočjo dihalnih testov, pa je pri drugih intolerancah zaenkrat edini način ugotavljanja občutljivosti poskusna eliminacijska oz. izločitvena dieta.

Ker so pri sindromu razdražljivega črevesja problematični predvsem ogljikovi hidrati, je na eliminacijski dieti dovoljeno uživanje vseh živil, ki sestojijo pretežno iz beljakovin in/ali maščobe: olja, maščobe, jajca, nepredelano meso, ribe… Dovoljeni so tudi varni ogljikovi hidrati, npr. krompir, bel riž, zelena solata, manjše količine zrelih banan… Ko simptomi izginejo, počasi in previdno pričnemo s preizkušanjem skupin potencialno problematičnih živil. V primeru, da se simptomi ponovno pojavijo, smo odkrili vzrok težav; ker pa se reakcija na določeno hrano sčasoma lahko spreminja, je čez čas priporočljivo ponovno testiranje. Preizkusiti je potrebno tudi različne količine posameznega živila, saj se lahko zgodi, da se prebavne motnje pojavijo šele po zaužitju večjih količin problematične hrane (npr. po treh jabolkih, medtem ko eno jabolko ne predstavlja problemov).

Več informacij v angleščini: Evidence-based dietary management of functional gastrointestinal symptoms: The FODMAP approach

 
18 Komentarjev

Posted by na 12/06/2012 in Medicina, Prehrana

 

Značke: , , , , , , , , , , , , , ,

18 responses to “Izločitev FODMAP kot učinkovita pomoč pri sindromu razdražljivega črevesja

  1. Domen Leskovec

    14/06/2012 at 13:28

    “ker pa se reakcija na določeno hrano sčasoma lahko spreminja, je čez čas priporočljivo ponovno testiranje”

    Dve debati na to temo:
    http://paleohacks.com/questions/57648/elimination-diets-do-they-heal-especially-fodmap#axzz1xlBD572d

    http://paleohacks.com/questions/90921/is-it-possibe-to-build-up-a-tolerance-to-fodmap-foods#axzz1xlBD572d

     
  2. Ana

    11/07/2012 at 23:51

    Pozdravljena.

    Jaz se s tem borim že vrsto let, pa sem bila za večino zdravnikov hipohonder, ki naj se pač nauči živeti s tem … Pred kratkim so mi pa le ugotovili popolno laktozno intoleranco in je ob pravilni hrani res malo boljše, niti od daleč pa še ne dobro. Nič ni pomagalo karkoli so mi predlagali … da ne govorim o neštetih neseksi preiskavah. In verjamem, da nas je veliko v takšnih situacijah.

    Zdaj sem pri vas odkrila FODMAP za kar prvič slišim … in se mi zdi, da bi lahko dolgoročno res v veliko pomoč- Pobrskala sem tudi po tujih straneh, a ker sem popoln laik na tem področju (priznam, res me nikdar ni zanimalo kaj so oligosaharidi ali disaharidi :)), mi je marsikaj težje razumljivo oziroma izvedljivo v praksi, tj. vsakdanjem prehranjevanju.

    Že nekaj dni skušam zelo paziti kaj jem tudi po seznamu iz spletne strani (cassandraforsythe.com) kjer je precej “za telebane” opredeljeno kaj ja in kaj ne. In se (v tem trenutku) počutim odlično.

    Zato srčna hvala za vse spisano! Z veseljem bom prebrala tudi kakšne prihodnje objave na to temo, ker mi je še marsikaj nejasno … zakaj živila brez glutena, zakaj ne čebule ali pa kakšne količine moram gledati na sestavinah recimo … ali pa kaj to potem pomeni, da bom res celo življenje jedla samo še po tem seznamu živil?😦

    Tisoče vprašanj ostaja in ker se z leti RES naveličaš ukvarjati samo s prehrano in s svojo prebavo (namesto, da bi popolnoma sproščeno užival mladost), je vsaka pomoč ZELO dobrodošla. Od osebne zdravnice je žal ne dobim.

    Hvala za raziskane in spisane informacije. Verjetno lahko rečem kar v imenu večine IBS-ovcev🙂
    Lp,
    Ana

    PS. Želela bi si, da bi obstajal kakšen center/oddelek za pomoč pri izvajanju in nadzoru diet, kot je denimo FODMAP in kamor bi se lahko človek obrnil po strokovno pomoč. Prav tako, kot greš k zobozdravniku ali pa ginekologu … No, morda poslovna priložnost za nekoga iz zdravstvenih krogov.🙂

     
    • perovskia

      12/07/2012 at 11:18

      Pozdravljena, Ana!

      Hvala za komentar, me veseli, da moje pisanje komu pomaga. Tudi sama sem imela skozi leta kar nekaj problemov z zdravjem, za katere sem ugotovila, da jih moraš velikokrat reševati sam. To je tudi en izmed razlogov za pisanje bloga — da bi pridobljeno znanje morda koristilo še komu drugemu🙂

      Kar se tiče prebave, imam zelo dobre izkušnje z zdravnico alergologinjo na Bledu, ki sledi literaturi, je pa zelo odprta tudi za nove ideje. K njej sem prišla s svojimi idejami in knjigo, ki si jo je na koncu celo izposodila (kar mislim, da bi storil le redkokateri zdravnik)… skratka, njo res lahko samo priporočim. Skoraj ne morem verjeti, da je trajalo leta, preden so odkrili laktozno intoleranco. Meni so testa za laktozno in fruktozno intoleranco na Bledu naredili takoj, s tem da niti nisem imela zelo hudih prebavnih motenj. Izvedela sem, da imam težave s fruktozo. S FODMAP pa ne vem, v kakšni meri so zdravniki že seznanjeni, saj je relativno nova stvar.

      Popolnoma razumem tvoje strahove… eliminacijske diete so res omejene, vendar se redko zgodi, da je kdo občutljiv na vse. S preizkušanjem poskušaj ugotoviti, katera hrana je najbolj problematična, mogoče pa na koncu seznam ne bo tako dolg. Se pa zelo verjetno na intolerance da vplivati, kot sva razpravljala že zgoraj z Domnom. Nekateri po daljšem času izogibanja ugotovijo, da lahko zopet jejo živilo, ki jim je prej povzročalo probleme. En izmed vzrokov bi bil lahko tudi SIBO oz. razrast bakterij v tankem črevesu (http://www.medicinenet.com/small_intestinal_bacterial_overgrowth/article.htm) – to menda najdejo pri veliko ljudeh z IBS. Zdravnica na Bledu tudi o tem kar nekaj ve, na voljo imajo tudi dihalne teste z laktulozo za diagnosticiranje. Bom poskusila objavit še kak članek na to temo, ker je res zelo zanimiva.

      V glavnem, želim ti veliko sreče s preizkušanjem, zdravljenjem… Aja pa še to, mogoče bi imel kak nasvet tudi Domen, študent medicine, ki mi je pomagal pri pisanju tegale članka (še enkrat hvala, Domen! :)) Njegova izkušnja s FODMAP bi bila gotovo inspiracija za marsikoga z IBS…

       
  3. Ana

    12/07/2012 at 14:34

    Hej.

    Ma jaz zelo velik problem vidim v tem, da se mi zdi, da ima vse skupaj precej dolge zamike … in potem težko izločaš neke določene skupine. Včeraj sem bila zvečer krasna, zjutraj spet ni bilo okej. Morda je bila kriva bučkina pita, ker sem imela navadno testo, ne vem. Po vseh teh navodilih bi morala jesti brezglutenske – čeprav ne razumem zakaj oz. kaj je tisto, kar ima ključno vezo. Težko je dobit (dobre) brezglutenske stvari, pa da so še brez laktoze …

    Lahko izvem priimek od te ga. alergologinje? Se z veseljem obrnem h kakšnemu dobremu specialistu, ki ima malo posluha za sočloveka. Ker na fruktozo mi ni delala testa, je pa omenila, da zna biti problematična.

    No, zdaj grem pa v lov za kakšnimi FODMAP recepti po spletu. Da ne bom samo od bučk in polente živela.🙂

    Hvala ti za super blog. In Domnu za strokovno pomoč🙂
    Bodi lepo in se še kaj oglasim,
    A.

     
    • perovskia

      13/07/2012 at 18:35

      Res je, eliminacijska dieta žal izključuje pšenico v vseh oblikah. Poskusi zdržat kak teden, dva, čisto brez (vem, da je težko!). Poleg polente lahko ješ tudi krompir, oves (npr. kosmiče, pa tudi moka se dobi na kaki tržnici), bel riž in kvinojo, pa gotovo sem še kaj izpustila. Poleg tega lahko brez strahu ješ beljakovinska živila, npr. ribe, meso, jajca. Glede zamika nisem sigurna, ampak mislim, da se bi moral učinek poznati najkasneje v roku dveh dni.

      Evo še eno čisto svežo objavo v zvezi s FODMAP: http://chriskresser.com/fodmaps-could-common-foods-be-harming-your-digestive-health. V komentarjih nekdo omenja prebavne encime, ki so ti lahko v pomoč.

      Tole pa je povezava za alergološko ambulanto: http://www.dc-bled.si/vsebine.php?ID=13, dr. Volfandova je mislim da edina zdravnica tam, ki se ukvarja z alergijami. Lahko greš tudi z napotnico.

      Držim pesti – sporoči, kako ti bo šlo🙂

       
  4. Ana

    19/07/2012 at 17:02

    Hej, ‘ssme again🙂

    1 teden je naokoli, počutim se kot rožica! Trkam na les, da tako ostane🙂 Sicer sem se pregrešila s par radlerji in nekima dvema sendviča (za kellys corn fleks pa še nisem ziher a je dovoljen ali ne, ampak ni občutka,da bi škodil). Zelo se sicer še lovim s hrano, ki je še preceeej enolična, ampak smatram to v tem trenutku za popolnoma irelevantno.

    Če se bo tole obdržalo, lahko mirno živiš v zavesti, da si (vsaj) eni duši olajšala življenje za 90%.🙂

    In z največjim veseljem te enkrat povabim na kavo/koktejl/po želji v zahvalo. Bi te bilo krasno tudi osebno spoznati.🙂

     
    • perovskia

      22/07/2012 at 09:00

      Hej Ana, to je pa super novica🙂 Tudi jaz upam, da bo zdravje držalo! Kar se enoličnosti tiče, sem prepričana, da bo precej bolje, ko boš ugotovila, kaj točno in v kakšnih količinah je problem (ali pa celo odpravila kak globlji vzrok). Od mlečnih izdelkov verjetno lahko ješ ghee, ali pa celo maslo in kake sire z manj laktoze?

      Glede zahvale – sploh ni problema, jaz rada pišem, ker me teme res zanimajo, če zraven še komu pomaga, pa sploh krasno! Pa hvala za povabilo, sem vedno za kako debato ob pijači brez fruktoze😉 Dobiš me na mejlu, ki je objavljen zgoraj pod Kontakt…

       
  5. Domen Leskovec

    22/07/2012 at 15:14

    Prosim, Ana. Me veseli, da ti pomaga.

    Tu je še moja izkušnja:

    Ko sem lani pomladi prešel iz prehrane po prehranski piramidi (veliko kosmičev, polnozrnat kruh, sadje, zelenjava, nekaj mesa in malo maščob….) na paleo (jajca, mast, meso, ribe, zelena solata, paprika, paradižnik, olivno olje, se mi je prebava po 2,3 letih bolj ali manj izrazitih težav (napihnjenost v sp delu trebuha, bolečine, kruljenje v trebuhu, tekoče blato po 5-7x na dan) uredila v parih dneh. Omenjene težave so izginile, skoraj normalno blato do 2x na dan.

    Sprva sem mislim, da mi prebavne probleme povzroča samo gluten iz žit, potem pa sem jeseni s postopnim uvajanjem hrane sestavil seznam zame problematične hrane (nekaj primerov):
    – kruh, glutenske žitarice, peciva, piškoti,
    – jabolka, suho sadje v velikih količinah,
    – sveže zelje, kislo zelje, brokoli v velikih količinah,
    – mleko, jogurt, kefir v večjih količinah.

    Potem pa sem prišel do zgoraj omenjenih člankov o FODMAP, ki zelo dobro razložijo moje probleme.

    Na podlagi tega sem problematično zelenjavo (zelje, brokoli…) nadomestil z zeleno solato, ohrovtom, bučkami, pardižnikom, olivami… Poleg tega sem dodal še v velikih količinah banane, kuhan krompir, bel riž in prebava sedaj štima tako kot mora. Tudi prej problematična hrana v malih količinah ne dela večjih preglavic (praktično ko si na obiskih oz ko si odvisen od kuhinje nekoga drugega), čeprav se je raje izognem, če se le da.

    To področje me zelo zanima in če/ko najdem kaj koristnega, se sigurno oglasim.

     
  6. Domen Leskovec

    26/08/2012 at 17:17

    Tu je še ena tabela – seznam hrane z visoko vsebnostjo FODMAP in njihovimi zamenjavami:
    http://www.siboinfo.com/uploads/5/4/8/4/5484269/highandlowfodmapfoods.pdf

     
  7. Domen Leskovec

    27/08/2012 at 20:33

    In še en video The rainforest in your gut: A brief tour through your intestinal biome, why it’s messed up, and how to fix it:

    Sicer ni nič konkretnega, vendar je podanih kar nekaj zanimivih idej (za tiste bolj motivirane, ki radi še dlje raziščejo stvari).

     
  8. Domen Leskovec

    08/04/2013 at 16:52

    Ana, pri predmetu Družinska medicina bomo s sošolci naredili seminarsko nalogo na temo Sindrom razdražljivega črevesja in fodmap. Teoretično podlago imamo, fajn pa bi bilo, če bi predstavili še primere ljudi, ki jim to tudi pomaga – in sem se spomnil vašega zapisa tu na blogu. Bi bila se strinjala s tem, da bi predstavili tudi vašp izkušnjo – to je seveda vse anonimno? Če bi bila za, bi se rad malo bolj podrobno pogovoril z vami. Prosim sporočite mi na domen.leskovec@gmail.com

     
  9. Nina

    27/04/2013 at 12:12

    Živijo. Po dolgem brskanju sem naletela na to spletno stran…je ena redkih (ne tujejezičnih) strani, ki sploh omenja SIBO in se obračam nate/na vas, ker enostavno ne vem več, kam naj se obrnem… Stara sem 26 in težave, ki jih bom opisala v nadaljevanju se vlečejo že dobri dve leti in me že pošteno spravljajo iz tira. Vse skupaj se je začelo z napihnjenostjo, zaprtjem (pred tem sem na blato hodila redno, tudi po 2x na dan, sedaj grem mogoče 2x na teden..blato ni zasušeno, ampak enostavno ne dobim “poziva na blato” in ne morem na veliko potrebo), spahovanjem, pretakanju po trebuhu…zjutraj je trebuh načeloma ok, zvečer pa zgledam kot nosečnica v 5. mesecu…visoka sem 160 cm in tehtam 45 kg (preden so se težave začele sem jih imela 52), saj mi zrak in tiščanje vzameta ves apetit. Takoj ko so se težave začele sem sama skušala spremeniti nekaj stvari: več manjših obrokov na dan, dobro prežvečiti hrano, ne jesti pozno zvečer, omejiti vnos sladkorjev, popiti dovolj tekočine (vode)…no, vsi ti “ukrepi” niso obrodili nobenih sadov, zato sem odločila poizkusiti dieto brez glutena in laktoze, poizkusila sem probiotike, prebiotike, butifar, vlaknine (psyllium), iberogast…inč od tega ni pomagalo (mogoče iberogast, če težave niso bile prehude). Po vsem tem se je moja osebna zdravnica končno odločila (oz. sem jo dobesedno prosila), da bi bilo dobro narediti kakšno preiskavo. Krvni testi so pokazali mejno laktozno intoleranco in izključili celiakijo) UZ trebuha je bil bp, gastroskopija pa je pokazala blago atrofijo sluznice brez vnetja, pH 1, testi na celiakijo pa so bili prav tako ngativni (naj na tem mestu omenim, da me nikoli, ampak res nikoli ni bolel, pekel želodec, nikoli nisem čutila “zgage”). Po 1mesečnem jemanju ultopa (40mg) se stanje ni čisto nič popravilo, zato so mi predpisali nove tablete – controloc (prav tako 40mg), češ naj poskusim še s tem…stanje: še slabše. Začelo se mi je dogajati, da mi je hrana dobesedno obležala v želodcu in vedno več je bilo večerov/noči po scenariju: slabost, kislo spahovanje, obupna napihnjenost s čisto trdim trebuhom, sledilo je bruhanje (zgodilo se je tudi, da sem stvari, ki sem jih pojedla ob 6h zjutraj izbruhala ob 3h ponoči) driska in vetrovi z res obupnim vonjem po gnilem (pardon zaradi izrazoslovja, ampak res ne vem, kako bi drugače opisala)🙂 . Stanje je bilo še slabše, če sem na vse to vzela zpč (poleg vsega naštetega, so se pojavili še krči v želodcu). Ko je vse to minilo (ponavadi po enem dnevu) pa spet: napihnjenost in zaprtje (včasih mi plini tudi po več dni “ne grejo naprej”). Po ponovnem brskanju po internetu sem ugotovila, da so mi najverjetneje tako zbili kislino, da mi hrana dobesedno obstoji in fermentira v želodcu (od tod tudi kislo spahovanje). Poleg tega sem zasledila, da ima večina ljudi s simptomi povečane kisline le te v bistvu premalo (pri nas za določanje pHja izvajajo le gastroskopijo, ki pokaže pH v točno v tistem trenutku, ko se le ta izvaja, v tujini pa izvajajo pehametrijo želodca s pomočjo kapsule, ki kar nekaj časa meri vrednost kisline – pri večini je ta pH na začetku nekaj časa 1, nato pa se začne dvigati…v tuji strokovni literaturi sem zasledila tudi, da je atrofija največkrat posledica premalo in ne preveč želodčne kisline). Naj omenim, da mi stvari, ki naj bi bile kritične za bolnike s prekomerno kislino nikoli niso povzročale problemov (limona, paradižnik, kisla vina,…). Ravno obratno – voda z limono tik pred obrokom celo malce omili napihnjenost in tiščanje…ko se mi je nazadnje zvečer začelo kislo spahovati, sem spila jabolčni kis razredčen v vodi in stanje se je, glej ga zlomka, umirilo in se pri kislem spahovanju tudi zaključilo. Ko sem vse to omenila svojemu gastroenterologu in ga vprašala ali obstaja verjetnost, da imam premalo kisline mi je “strokovno” ogovoril: ja, možno je, pijte limono, če vam odgovarja. Po vsem tem, sem od zdravnice izprosila še napotnico za alergološke teste oz. teste prehranske preobčutljivosti (intolerance). (Bila sem pr dr. Volfandovi v Ljubljani). Ti so pokazali alergijsko reakcijo na trave, brezo, olive, jabolka, kivi. Pšenica, mleko in vsa ostala živila so bila ok. Volfandova mi je predlagala FODMAP dieto, po kateri se stanje ni nič izboljšalo. Sama, po vseh preizkušenih dietah in zdravljenjih z zpč, menim, da obstaja velika možnost, da imam SIBO (na množitev le teh naj bi vplivala tudi prenizka želodčna kislia). Ja, res je, z močno željo, da gre vse skupaj že končno enkrat mimo, sem prebrskala in prebrala ogromno literature🙂 in da je mogoče, da mi škodo delajo zaužiti OH, s katerimi se te bakterije, preseljene iz debelega v tanko črevo, tudi hranijo (fodmap dieta npr. OHje kot to kvinoja, amarant, koruza, riž, trsni sladkor,…dovoljuje, SIBO dieta pa jih popolnoma izključuje in vključuje zelenjavo in sadje, ki jih fodmap dieta prepoveduje –> http://www.breakingtheviciouscycle.info/legal/listing/ –> gre za special carbohydrate diet). Zasledila sem, da obstaja dihalni test, s katerim lahko preverijo prisotnost teh nezaželenih bakterij v tankem črevesju na osnovi izločenega vodika in metana (tisti z driskami naj bi bolj izločali vodik, medtem ko naj bi tisti, ki trpijo za zaprtjem izločali metan. To najverjetneje izvajajo v DC Bled? Zanima pa me, če pri nas, glede na to, da so to vodikovi testi merijo tudi vsebnost metana v izdihanem zraku..da ne bi bil test na osnovi vodika lažno negativen). Danes sem se odločila, da bom preizkusila še Special carbohydrate diet, po tem pa res ne vem več, kaj bi še lahko naredila…vsekakor bi pa rada naredila tudi test na sibo, saj se mi zdi, da s simptomi, in tolikimi preizkušenimi stvari, čisto “pašem” tja.

    Vsake informacije, predloga, pripombe, nasveta bom neskončno hvaležna, saj mi to stanje že pošteno greni življenje.

    Lp,
    Nina

     
  10. Domen Leskovec

    27/04/2013 at 15:53

    Pozdravljena!

    Dihalni test lahko opravite pri dr. Volfandovi na Bledu (z napotnico in doplačilom 28€). Glede na težave se izbere dihalni test z glukozo/laktulozo ali obema. Merilnik v izdihanem zraku istočasno izmeri vrednosti vodika in metana, tako da glede tega ni problem.

    Glede kisline – sam imam enako izkušnjo kot vi: limona (+mandarina, pomaranča), paradižnik in kislo vino mi zelo prijajo in ne povzročajo težav oz. izboljšajo prebravo.

    Tudi Special carbohydrate diet ni rešitev za vse. Predvsem bi poudaril, da najdete hrano, ki vam odgovarja: meso, ribe, maščobe (kokosovo olje/mast, mast, maslo, olivno olje) in po dnevih dodajate eno po eno kuhano/pasirano sadje/zelenjavo, ki vam ne dela problemov.

    Morda se raje kot na http://www.breakingtheviciouscycle.info oprite bolj na http://www.siboinfo.com/. Dr Allison Siebecker izhaja iz breakingtheviciouscycle, je pa dosti bolj na tekočem z novimi raziskavami.

     
  11. Zdravka Rostočil

    24/07/2015 at 16:41

    Lepo pozdravljeni! Bom zelo kratka kje se pri nas lahko opravi testiraje samoplačniško na bakterijo SIBO,ki se lahko preveč razraste v tankem črevesju? Če ne pri nas,mogoče Hrvaška ali Avstrija…ne moreš verjet, da samo Vi pišete O SIBO bakteriji,ki dela cele štale!!!Najlepša hvala:)

     
  12. Domen Leskovec

    25/07/2015 at 07:04

    Za SIBO se testira z dihalnim testom, ki ga lahko opravite pri dr. Volfandovi na Bledu (z napotnico in doplačilom 28€).

     
  13. Andreja

    19/11/2015 at 10:20

    Najlepša hvala za informacije, o SIBO sem si precej prebrala na tujih straneh, ampak do sedaj nisem vedela kam bi lahko šla na test. Super ste!!!

     
  14. Marko Šetinc

    05/01/2016 at 21:22

    Odlična zbirka informacij o SIBO na enem mestu!!! Sam imam podobne simptome kot jih je zapisala Nina leta 2013. Upam, da je do sedaj že kako rešila probleme.

    Tudi sam bom šel na Bled in se testiral za sibo.

    Še enkrat hvala vsem za te informacije!

    ps: o sibo se (končno) piše tudi v naši strokovni literaturi – zbornik ob 7. Baničevih dnevih.
    str. 61 Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa – Samo Plut, Mateja Pirš

    http://www.imi.si/www.imi.si/portal/admin/o-institutu/novice/7.-banicevi-dnevi-okuzbe-prebavil

     

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: