V trgovinah na voljo vedno bolj osiromašena hrana

Prejšnja objava govori o pomanjkanju mineralov v sodobni prehrani zaradi visokega deleža predelanih živil, kot so sladkor, bela moka in rafinirane maščobe. Morda še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je v 20. stoletju močno upadla vsebnost mikrohranilnih snovi tudi v nepredelanih živilih. Glavni razlog so seveda netrajnostne prakse modernega kmetijstva in stremljenje k čim večjemu pridelku na račun kvalitete. Dr. Donald R. Davis je dokumentiral občuten upad vsebnosti mineralov v ameriških živilih v drugi polovici 20. stoletja (1). Do še večjega upada je prišlo v Veliki Britaniji (2), do podobnih trendov pa prihaja tudi drugje.

Spodaj so rezultati britanske raziskave (3), ki je vsebnost mineralov v živilih spremljala kar 51 let. Med letoma 1940 in 1991 je prišlo do občutne izgube mineralov v praktično vseh vrstah živil:

Zelenjava

• Izguba 49% natrija
• Izguba 16% kalija
• Izguba 24% magnezija
• Izguba 46% kalcija
• Izguba 27% železa
• Izguba 76% bakra

Sadje

• Izguba 29% natrija
• Izguba 19% kalija
• Izguba 2% fosforja
• Izguba 16% magnezija
• Izguba 16% kalcija
• Izguba 24% železa
• Izguba 20% bakra
• Izguba 27% cinka

Meso

• Izguba 30% natrija
• Izguba 16% kalija
• Izguba 28% fosforja
• Izguba 10% magnezija
• Izguba 41% kalcija
• Izguba 54% železa
• Izguba 24% bakra

Mleko

• Izguba 12,5% kalija
• Izguba 3% fosforja
• Izguba 21% magnezija
• Izguba 4% kalcija
• Izguba 38% železa

Do podobnega zmanjšanja je zelo verjetno prišlo tudi pri drugih koristnih snoveh, kot so vitamini, antioksidanti in snovi, katerih delovanje nam zaenkrat še ni znano. Vse to je izjemno zaskrbljujoče, saj vpliva tudi na ljudi, ki se trudijo jesti zdravo in kupujejo polnovredna živila. Je en glavnih razlogov, zakaj kupovati od kmetov, ki se poslužujejo tradicionalnih metod kmetovanja. Le-ti namreč gojijo stare sorte rastlin na zemlji, bogatejši s hranili. Obstaja pa seveda tudi možnost, da hrano pridelamo na domačem vrtu, ali pa jo naberemo ali ulovimo sami.