RSS

Prehranska nagrada: dominanten faktor pri debelosti, III. del

18 Mar

Avtor: dr. Stephan Guyenet, Whole Health Source

Diete z manj maščobami

V International Journal of Obesity so leta 2000 objavili zanimiv pregled raziskav diet z manj maščobami. Vključeval je podatke iz 16 kontroliranih raziskav, trajajočih od 2 do 12 mesecev, ki so skupno vključevale 1910 udeležencev (1). Ta pregled se od ostalih ločuje po tem, da obravnava le raziskave, ki niso omejevale kalorij (ad libitum diete). V povprečju so udeleženci zmanjšali vnos maščob iz 37,7 na 27,5 odstotka kalorij. Zaključki pregleda so:

Skupine na dietah z manj maščobami so v primerjavi s kontrolnimi skupinami shujšale in spontano zmanjšale vnos kalorij. Če je imel udeleženec na začetku poskusa 10 kg višjo težo od povprečja, je shujšal v povprečju za 2,6 +/- 0,8 kg (P=0,011) več od udeleženca s povprečno začetno težo.

Skupine, ki so jedle manj maščob, so v povprečju zmanjšale vnos kalorij za 271 kcal dnevno in shujšale za 3,2 kg. Udeleženci, ki so bili na začetku poskusa pretežki, so v povprečju shujšali za 5,8 kg. Avtorji pregleda so zapisali, da so bili rezultati podobni ne glede na različne dolžine trajanja raziskav. Do takšnih rezultatov so raziskave prišle brez omejevanja kalorij, iz česar lahko sklepamo, da so udeleženci jedli, dokler niso bili popolnoma siti. Avtorji so zaključili:

Zmanjšanje vnosa maščobe tudi brez načrtnega znižanja vnosa kalorij povzroči izgubo teže, ki je večja pri težjih subjektih.

Njihov sklep je precej bolj skromen od sklepov nekaterih drugih raziskovalcev diet z manj maščobami, ki so zapisali, da maščoba povzroča debelost. Njihovi rezultati so podobni rezultatom raziskave, ki je trajala dve leti (2).

Diete z manj ogljikovimi hidrati

Po mojem mnenju je bila najboljša raziskava diet z manj ogljikovimi hidrati objavljena leta 2008 v New England Journal od Medicine (3). 322 zmerno pretežkih (ang. moderately obese) udeležencev so uvrstili v tri skupine —  1) dieta z manj ogljikovimi hidrati, 2) dieta z manj maščobami in omejenimi kalorijami in 3) t.i. mediteranska dieta. Omenjene intervencije so trajale 2 leti. Udeleženci na dieti z malo ogljikovimi hidrati so znižali vnos ogljikovih hidratov za 130 gramov dnevno, kar je približno polovica celotnega vnosa ogljikovih hidratov povprečne osebe na zahodu. Podobno kot pri dietah z manj maščobami je tudi tu prišlo do spontanega zmanjšanja kalorij za 561 kcal dnevno.

Na koncu poskusa je bila skupina na dieti z manj ogljikovimi hidrati lažja za 4,7 kg, kar je podobno izgubi teže pri poskusih z dietami z manj maščobami. V tej točki je imela večina udeležencev stabilno težo že približno eno leto. Metabolično zdravje se je izboljšalo, skupni in LDL holesterol se je znižal.

Kaj torej povzroča debelost, maščobe ali ogljikovi hidrati?

To je seveda retorično vprašanje, saj raziskave kažejo, da so lahko tako maščoba kot ogljikovi hidrati redilni ali  obratno, odvisno od konteksta. Prehranska nagrada je koncept, ki razlaga na prvi pogled sporne ugotovitve zgornjih raziskav, saj imajo tako ogljikovi hidrati kot maščobe na prehransko nagrado velik vpliv. Izgleda, da zmanjšanje tako enega kot drugega zniža točko ravnotežja telesne maščobe, kar vodi do manjšega apetita in novega, nižjega ravnotežja telesne teže. Takšno novo ravnotežje je bilo zelo očitno v vseh skupinah, ki jih je preučevala zgoraj omenjena raziskava (4):

Rezultati diet z manj ogljikovimi hidrati

In če prehranska nagrada povzroča debelost, potem bi morale tudi diete z drugačnimi omejitvami voditi do izgube teže…

Veganske diete

Leta 2002 so v reviji Obesity objavlili članek, v katerem so opisani rezultati dolgotrajnega poskusa, ki je primerjal vpliv veganske in standardne “srcu prijazne” diete NCEP z malo maščobami in holesterola na predebele ženske (5). V enem letu so ženske na veganski dieti izgubile 4,9 kg, po dveh letih pa se je celotna izguba znižala na 3,1 kg. Veganska dieta je v primerjavi s standardno dieto NCEP privedla do večje izgube teže (čeprav mislim, da dieta NCEP ni bila zasnovana kot shujševalna dieta).

Nek drug 74 tednov trajajoč poskus z vegansko dieto pri diabetikih je prišel do podobnih zaključkov. Raziskovalci so ugotovili, da je veganska dieta izboljšala metabolično funkcijo (6).

Paleo diete

Za tiste, ki s tem niste seznanjeni, t.i. paleo diete se omejujejo na živila, ki naj ne bi bila na voljo pred pojavom kmetijstva. Po navadi izključujejo vso predelano hrano, žitarice, stročnice, rafiniran sladkor in mlečne izdelke. V glavnem sestojijo iz kombinacije mesa/organov, morske hrane, škrobnatih gomoljev/korenin, zelenjave, oreščkov, sadja in jajc.

Žal nobena izmed raziskav, ki so preučevale paleo dieto, ni trajala dlje od 12 tednov. Skupina dr. Staffana Lindeberga pa je pokazala, da je 12 tednov paleo diete (brez omejevanja ogljikovih hidratov ali maščob) rezultiralo v precejšnjem znižanju vnosa kalorij, izgubi teže 5 kg in očitnem izboljšanju metabolične funkcije pri predebelih pacientih z diabetesom in prediabetesom (7).

Tudi pri tem poskusu so udeležencem naročili, naj namenoma ne zmanjšujejo vnosa kalorij. A kljub temu, da so vnos kalorij nehote znižali, je analiza podatkov iz vprašalnikov pokazala, da je bil občutek sitosti enak kot v skupini na mediteranski dieti, ki je zaužila kar 31% kalorij več (8).

Pri paleo dieti mi je med drugim všeč, da zmanjša prehransko nagrado (še posebej industrijsko predelana živila) in drugo potencialno problematično hrano, medtem ko ostaja visoko hranljiva in ne omejuje makrohranil (ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin).

Dejstvo je, da so se markerji metaboličnega zdravja izboljšali z uporabo vseh diet, omenjenih zgoraj, kar pomeni, da je verjetno energijska bilanca (presežni vnos kalorij) kritičen faktor za metabolično zdravje. Sem mnenja, da je inzulinska odpornost večinoma posledica energijskega presežka, torej presežka energije, ki ga telo ne more konstruktivno predelati. Prične se kot reverzibilen pojav, sčasoma pa lahko postane semi-permanentna. Sumim tudi, da dolgotrajno neravnotežje v vnosu energije vodi do povišanega holesterola in drugih faktorjev, ki vodijo do srčno-žilnih bolezni. 

Sklep

Zgoraj so opisane štiri popolnoma različne diete — dieta z manj maščobami, dieta z manj ogljikovimi hidrati, veganska dieta in dieta, ki vsebuje precej mesa. Vse štiri so povzročile spontano zmanjšanje vnosa kalorij ter izgubo teže pri predebelih ljudeh in vse štiri so izboljšale metabolične markerje pri predebelih ljudeh s faktorji tveganja za sladkorno bolezen. Prehranska nagrada poveže dokaze, ki jih imamo na voljo. Zmanjšajmo nagrado prehrane in rezultat bodo spremembe, ki so v skladu z znižano točko ravnotežja telesne maščobe. Moje mnenje je, da lahko visoko učinkovite strategije za izgubo odvečne teže pričnemo oblikovati šele ob upoštevanju vidika prehranske nagrade (seveda pa zraven ne smemo pozabiti na ostale potencialne mehanizme), saj bodo samo takšne strategije temeljile na globjem razumevanju mehanizmov delovanja.

 
Komentiraj

Posted by na 18/03/2012 in Prehrana

 

Značke: , , , , , , , ,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: