Nekaj zanimivosti o prehranjevanju Steva Jobsa — povzeto po knjigi Walterja Isaacsona Steve Jobs: biografija največjega računalniškega vizionarja.
* * *
Steve Jobs je kot najstnik pričel ceniti ekološko pridelano sadje in zelenjavo. Sosed ga je naučil, kako pridelovati ekološko hrano in kako kompostirati. (str. 32)
Pri petnajstih letih je pričel redno kaditi travo, kasneje je jemal tudi LSD, kadil hašiš in preizkušal, kako se duševno stanje spreminja pod vplivom pomanjkanja spanca. (str. 36)
Proti koncu svojega zadnjega leta na gimnaziji se je pričel ukvarjati s svojimi obsedenimi prehranjevalnimi navadami. Jedel je le sadje in zelenjavo, zato je bil vitek in žilav. (str. 49)
Udeleževal se je ljubezenskih festivalov v lokalnem templju Hare Krišna, v zenovski center pa je hodil na brezplačne vegeterijanske obede. (str. 52-53)
Med prvim letom na univerzi je padel pod močan vpliv knjige Diet for a Small Planet Frances Moore Lappé, ki je poudarjala prednosti vegeterijanstva. Takrat se je za vedno odpovedal mesu in pričel še pogosteje preizkušati skrajne načine prehranjevanja — čiščenja, poste, večtedensko uživanje le ene ali dveh vrst živil, na primer korenja ali jabolk. (str. 53-54)
Na kolidžu je postal resen vegeterijanec. Jedel je kosmiče znamke Roman Meal, ki so mu zadostovali za cel teden, in velike količine datljev, mandljev in korenja. Popil je tudi ogromne količine korenčkovega soka in nekateri prijatelji se spominjajo, da je zaradi pretiranega uživanja korenja včasih postal oranžne barve. (str. 54)
Njegov način prehranjevanja je postal še bolj obseden, ko je prebral knjigo Mucusless Diet Healing System Arnolda Ehreta. Takrat ni jedel drugega kot sadje in zelenjavo brez škroba, kar naj bi preprečevalo tvorbo škodljive sluzi, odločil pa se je tudi za redno dolgotrajno postenje. To je pomenilo, da se je odrekel kosmičem, kruhu, žitom in mleku, prijatelje pa je začel svariti glede nevarnosti sluzi, če jedo drobno pecivo. Pričel je z dvodnevnimi posti in jih počasi raztegnil na teden ali več, prekinil jih je le z večjimi količinami vode in listnato zelenjavo. “Po kakem tednu sem se začel počutiti odlično,” je rekel. “Kadar ti ni treba prebavljati vse te hrane, postaneš nadvse vitalen. Počutil sem se, kot da bi lahko vsak trenutek prepešačil celo pot do San Francisca.” (str. 54)
Ko je bil Jobs zaposlen kot tehnik pri Atariju, so ga imeli za “hipija, ki zaudarja in se nemogoče vede.” Bil je prepričan, da z vegeterijansko prehrano z veliko sadja ne preprečuje le nastanka škodljive sluzi, temveč tudi neprijetnega telesnega vonja, zato ni uporabljal dezodoranta in se ni pogosto tuširal. Sodelavci se z njegovo teorijo niso strinjali. (str. 61)
Ni se mogel sprijazniti s tem, da so ga njegovi biološki starši zavrgli. S prvinskim krikom in dietami proti sluzi se je skušal očistiti in priti do dna svojim frustracijam. (str. 68)
Imena Apple Computers se je domislil, ko je bil na eni svojih diet s sadjem. Ravno se je vrnil s farme z jablanovimi nasadi. Ime se mu je zdelo zabavno, duhovito in prav nič zastrašujoče. Apple je omilil besedo “computer”. (str. 80)
Njegove krušne matere Clare Jobs ni motilo, da so hišo zasedli kupi elektronskih delov in množica gostov, vse bolj pa so jo skrbele sinove prehranjevalne navade. Želela si je le, da bi bil zdrav, on pa je izjavljal čudaške stvari kot: ‘Jem le liste, ki jih v mesečini nabirajo device’. (str. 85)
Noben dokaz o nasprotnem ga ni prepričal, da mu ob veganski prehrani ni treba uporabljati dezodoranta in se redno tuširati. “Dobesedno smo ga morali postaviti pred vrata in mu naročiti, naj se gre stuširat,” je rekel sodelavec. “Na sestankih smo morali gledati njegove umazane noge.” Včasih je za sprostitev pomočil noge v straniščno školjko, a na njegove kolege to ni delovalo pomirjujoče. (str. 98)
Sodelavec, ki mu je omenil, naj se pogosteje tušira, je dobil odgovor, da mora v zameno prebrati Jobsovo knjigo o sadni prehrani in poskusiti z njeno pomočjo shujšati. “Steve je bil odločen, da se kopa enkrat na teden in da to zadostuje, dokler je na sadni dieti.” (str. 99)
Okoli leta 1979 je pustil mamila, ni se več tako strogo držal veganstva in manj časa prebil pri odmaknjeni zenovski meditaciji. (str. 107)
Naročil je, da naj bo v skupnem hladilniku podjetja namesto gazirane pijače ekološki pomarančni in korenčkov sok. (str. 134)
Leta 1983 se je za nekaj časa oddaljil od stroge veganske prehrane in jedel vegeterijanske omlete. (str. 171)
Leta 1984 v Italiji je v restavraciji zahteval vegansko hrano in ko mu je natakar kljub temu še naprej stregel omako s kislo smetano, je postal zelo nesramen. Sodelavka Joanna Hoffman, ki je bila takrat z njim, mu je s stisnjenimi zobmi zagrozila, da mu bo v naročje zlila vročo kavo, če se ne pomiri. (str. 201)
Na zabavi za svoj 30. rojstni dan je gostom postregel s kozjim sirom in lososovo kremo. Nekaj Applovih uslužbencev, ki jim takšna hrana ni bila po godu, je po zabavi odšlo jest k Denny’s. (str. 205)
Jobs si je grizel nohte, njegove roke, s katerimi je nenehno krilil po zraku, pa so bile nekoliko rumenkaste. (str. 237)
Ko si je Mitch Kapor, direktor Lotus Software-a, pri poslovni večerji na kos kruha namazal maslo, ga je Jobs vprašal: “Si že slišal za holesterol?” Kapor je odvrnil: “Dajva se nekaj zmenit. Ti se ne boš vtikal v moje prehranske navade, jaz pa ne v tvoje osebnostne poteze.” (str. 238)
Pri lansiranju računalnika next leta 1988 je bil meni za kosilo sestavljen iz mineralne vode, rogljičkov, smetanovega sira in sojinih kalčkov. (str. 247)
Jobs in Chrisann, mati njegove hčerke Lise, sta bila vegeterijanca. Lisa ni bila vegeterijanka, a Jobsa to ni motilo. Piščančje jedi so bile njena razvada, čeprav sta bila oba starša vegeterijanca in sta imela duhovni odnos do naravne hrane. Jobsa je obsedenost s prehrano prevzemala v valovih. Lisa je poročala, kako je nekega dne izpljunil juho, ko je ugotovil, da je v njej maslo. Ko se je pri Applu nekoliko sprostil, je kmalu postal spet strogi veganec. Lisa je že kot otrok razumela, da njegova obsedenost s prehrano odseva življenjsko filozofijo, pri kateri asketizem in minimalizem lahko okrepita poznejše občutke. Verjel je, da suha tla porodijo odličen pridelek, da vzdržnost prinaša zadovoljstvo. (str. 272)
Hčerko Liso je nekoč vzel s seboj na poslovno potovanje v Tokio. V elegantnem suši baru hotela Okura je naročil velik pladenj unagi sušija, jedi iz kuhane jegulje, ki jo je imel tako zelo rad, da jo je proglasil za vegeterijansko. Lisa je kasneje zapisala: “Ob vsem tistem obilju ribjega mesa sem se z njim prvič počutila resnično sproščeno in zadovoljno. To obilje, predajanje toploti po vseh tistih hladnih solatah, je pomenilo, da se je odprl neki dotlej zaprt prostor. V tistem prostoru z visokimi stropi in majhnimi stoli je bil manj tog s seboj, do prehrane in tudi do mene.” (str. 273)
Poslovnim partnerjem nekoč ni uspelo rezervirati prostora v Jobsovi priljubljeni vegeterijanski restavraciji Greens, zato so namesto tega rezervirali prostor v ugledni restavraciji v hotelu. “Ne želim jesti tu,” je rekel Jobs, čim so na mizo prinesli kruh. Morali so oditi. (str. 285)
Poročna torta Steva Jobsa in Laurene Powell je imela obliko Half Dome, čokate granitne gore na koncu doline Yosemite. Bila je strogo veganska, brez jajc, mleka in vseh prečiščenih surovin. Marsikateremu gostu se je zdela neužitna. (str. 286)
Po odkritju, da ima raka, se je odločil, da si ne bo dal operativno odstraniti tumorja (na grozo prijateljev in žene, saj je bil to takrat edini sprejemljiv zdravstveni poseg). S kančkom obžalovanja je kasneje povedal, da je najprej hotel preizkusiti nekaj drugih reči, in pri tem mislil na stroge veganske diete z velikimi količinami svežega korenja in sadnih sokov. (str. 461-462)
Jobsova obsedenost z dietami, posti in nenavadnimi načini izločanja je po operaciji postala še posebej problematična. Trebušna slinavka proizvaja encime za prebavo hrane in absorpcijo hranilnih snovi, zato zaradi delne odstranitve tega organa telo težje dobi dovolj beljakovin. Zdravniki bolnikom po operaciji svetujejo, da jedo pogosto in se držijo diete z veliko mesa, rib ter polnomastnega mleka. Jobs tega ni nikdar počel in tudi nikoli ne bo. (str. 463)
Jobs je zaradi svojih težav s prehranjevanjem izgubljal na teži. Že kot najstnik je razvil nenavadno obsedenost s skrajnimi oblikami prehranjevanja in postov, vprašljive prehranske navade pa je obdržal tudi po poroki. Tedne in tedne je jedel le eno stvar — na primer korenčkovo solato z limono ali samo jabolka. Občasno se je še vedno postil ter drugim za mizo pridigal o prednostih njegovega načina prehranjevanja. Žena Laurene je bila ob poroki prav tako veganka, toda po moževi prvi operaciji je v prehrano vključila ribe in druge beljakovine. Njun sin Reed, včasih prav tako vegeterijanec, je postal “zdrav vsejed”. Vedeli so, da je zelo pomembno, da Steve dobi beljakovine iz različnih virov. (str. 482-483)
Na začetku leta 2008 so se Jobsove motnje hranjenja še poslabšale. Včasih je zvečer strmel v tla in ignoriral vso hrano, ki je bila pred njim na kuhinjski mizi. Na sredini obroka je vstal in odšel iz sobe. Spomladi 2008 je izgubil devet kilogramov. (str. 483)
Dr. James Eason se je ustavil v trgovini in kupil Jobsove priljubljene energijske pijače. (str. 491)
Še vedno je bil zelo izbirčen pri jedi in to je zdaj predstavljalo še večji problem kot prej. Jedel je samo sadne napitke in zahteval, da mu pokažejo sedem ali osem napitkov, da bo lahko izbral tistega, ki mu bo všeč. (str. 492)
Po predstavitvi novega iPada 2 je v hotelu naročil sveže iztisnjen sok, ki ga je trikrat zavrnil rekoč, da je iz steklenice, ter testenine primavera, ki jih je po prvem grižljaju vrnil, češ da niso užitne. Nato je pojedel polovico Isaacsonove solate z rakci in naročil še eno zase, nato pa še skledico sladoleda. (str. 530)
Jobsove prehranjevalne težave so bile vedno hujše zaradi njegovega psihološkega odnosa do hrane. Že od mladih let naprej je vedel, da lahko s postom povzroči občutek evforije in ekstaze. Kljub temu, da so ga vsi rotili, da mora jesti, je priznal, da ima v podzavesti še vedno vzgibe, da bi se postil in sledil ekstremnim dietam. Žena mu je ves čas govorila, da je zmešan. Silila ga je, naj poje hrano, kar je vodilo do napetosti v družini. (str. 551)
Njegova žena je hotela, da se posvetuje s strokovnjaki za prehranjevalne težave in psihiatri, a Jobs jih je zavračal. (str. 551)
* * *
Namen tega zapisa ni ugibati, ali je Jobsov način prehranjevanja pripomogel k bolezni in prezgodnji smrti, saj lahko res z gotovostjo trdimo le to, da prehrana v njegovem primeru raka ni preprečila, in da ekstremizem ne pri prehrani ne na drugih področjih življenja po navadi ni dobra ideja. Po drugi strani pa se lahko ravno njegovi obsedenosti zahvalimo za najnovejši iPhone in druge tehnično in estetsko dovršene izdelke (za več informacij o tem boste morali prebrati biografijo)… Kakorkoli že — počivaj v miru, Steve!
Belo na črnem 