RSS

Stres

22 Jul

Če vas tematika vsaj malo zanima, ste v povezavi z zdravjem gotovo že velikokrat naleteli na besedo “stres”. Stres naj bi pripomogel k razvoju številnih bolezni. Za razumevanje bolezni je razumevanje stresnega odziva dejansko ključnega pomena, je pa zgodba malce bolj zapletena, kot si jo po navadi predstavljamo.

Kot uvod nekaj dejstev, ki jih razloži teorija stresa:

  • shujševalne diete lahko povzročijo neplodnost,
  • smrt starša ali drug hujši stres lahko v hitrem času pripelje do debelosti,
  • pomanjkanje spanja in okužbe lahko povzročijo sladkorno bolezen,
  • pretirano ukvarjanje s športom lahko vodi do avtoimunskih bolezni in amenoreje (izostanka menstruacije).

Kaj je stres?

Hans Seyle, endokrinolog madžarskega rodu, je človek, ki mu gre največ zaslug za naše razumevanje stresa. Selye je bil odličen znanstvenik, ki je za svoje življenjsko delo na področju stresa prejel 43 častnih doktoratov in deset nominacij za Nobelovo nagrado.

Hans Selye je stres definiral kot nespecifičen odziv telesa na kakršnokoli zahtevo. Sodobni znanstveniki pa izraz stres uporabljajo predvsem v povezavi z dogodki, pri katerih okoljske zahteve, notranje zahteve ali oboje presežejo prilagoditvene sposobnosti organizma.

Večina ljudi pozna najbolj očitne vire stresa (poimenovane tudi stresorji): prenapolnjeni urniki, finančne težave, prepiri med zakoncema, pomanjkanje spanja, izguba službe in številni drugi čustveni oziroma psihološki izzivi modernega življenja.

Obstajajo pa tudi drugi, ljudem manj poznani stresorji. To so med drugim pomanjkljiva prehrana, alergije in prehranske intolerance, kronične okužbe in vnetje, hipoglikemija (prenizek krvni sladkor), strupene snovi, mraz, vročina, hrup, poškodbe in pretirano ukvarjanje s športom. Vse našteto je lahko vir občutnega stresa, kar v praksi pomeni, da imamo lahko navzven urejeno in idilično življenje, pa smo vseeno pod stresom.

Stresni odziv

Stresor povzroči določeno telesno reakcijo — stresni odziv. Hans Selye je na podlagi svojih raziskav prišel do sklepa, da imajo sesalci, vključno s človekom, enoten stresni odziv (koncept je poimenoval “splošni prilagoditveni sindrom”). Enostavneje rečeno, stres se pojavlja v nešteto oblikah, reakcija pa je vedno enaka — laboratorijske živali, izpostavljene najrazličnejšim oblikam stresa, so imele vse povečane, vnete nadledvične žleze (organa na vrhu ledvic, ki izločata hormone, ki regulirajo stresni odziv) in druge hormonske motnje.

O enakih spremembah je pisal tudi znameniti britanski zdravnik Robert McCarrison. Pomanjkljiva prehrana (npr. pomanjkanje vitaminov B kompleksa ali beljakovin) njegovih laboratorijskih živali, od podgan do golobov in opic, je v vseh primerih vodila do enakih motenj — povečanih nadledvičnih žlez, atrofije ščitnice ter spolnih žlez in slabo razvitega prebavnega sistema. (Mimogrede, McCarrisonova pomanjkljiva prehrana je bila sestavljena pretežno iz predelanih ogljikovih hidratov, ki predstavljajo dobršen delež moderne prehrane, a o tem več kdaj drugič.)

Stres zniža delovanje ščitnice, lahko pa se zgodi tudi obratno — pogost vzrok neprimernega stresnega odziva je moteno delovanje ščitnice, ki lahko pripelje do nezadostnega delovanja endokrinih organov, vključno z nadledvičnimi žlezami, ter hipoglikemije.

Pri dlje trajajoči obremenitvi, ki preseže sposobnost adaptacije posameznika, se pojavijo simptomi oziroma različne bolezni. Le-ti se od človeka do človeka lahko zelo razlikujejo.

Posledice stresa

Simptomi stresa so številni in zelo raznoliki. Če si pogledamo simptome, ki jih je Hans Selye naštel v The Story of Adaptation Syndrome, lahko ugotovimo, da smo jim v naši družbi podvrženi praktično vsi:

  • razdražljivost, razburjenost ali depresija
  • razbijanje srca
  • suha usta, grlo
  • impulzivno vedenje, čustvena nestabilnost
  • nagnjenost k jokavosti, umikanju
  • nezmožnost koncentracije, dezorientacija, neustavljiv tok misli
  • občutki nerealnosti, slabotnost, omotičnost
  • izguba volje do življenja, nagnjenost k utrujenosti
  • tesnoba (anksioznost) brez vzroka
  • čustvena napetost, pretirana budnost
  • tremor, tiki
  • nagnjenost k temu, da se ustrašimo
  • visok, živčen smeh
  • jecljanje in druge motnje govora
  • nespečnost
  • škripanje z zobmi
  • hiperkinezija, hiperaktivnost (neprestano gibanje, nemirnost)
  • potenje (opazno šele pri hujšem stresu)
  • pogosto uriniranje
  • krvavenje (npr. iz nosu, dlesni)
  • driska, sindrom razdražljivega črevesja, pri hujšem stresu lahko tudi bruhanje; stres lahko vodi tudi do hujših t.i. “prilagoditvenih obolenj”, kot so razjede želodca, ulcerozni kolitis ipd.
  • migrene
  • predmenstrualna napetost, neredne menstruacije (pogost znak stresa pri ženskah)
  • bolečine v vratu, križu
  • izguba apetita ali pretiran apetit; to se lahko kaže kot spremembe v telesni teži (suhost, debelost)
  • zasvojenost s cigareti, alkoholom in/ali mamili
  • povečana poraba legalnih psihoaktivnih substanc, npr. pomirjeval in amfetaminov
  • nočne more
  • nevroze
  • psihoze
  • nagnjenost k nesrečam

(Morda je kdo opazil, da je na seznamu kar nekaj simptomov prehranskih intoleranc. Razlog je seveda ta, da so prehranske intolerance lahko močan stresor. Simptomi motenj v delovanju ščitnice se prav tako lahko prekrivajo s simptomi stresa in pogosto vključujejo tudi prehranske intolerance.)

Hans Seyle je zapisal, da so prvi simptomi stresa izguba spolnega poželenja (libida), prebavne motnje in nagnjenost k tesnobi ter nihanjem razpoloženja:

“Pri živalih, ki so izpostavljene intenzivnemu, dolgotrajnemu stresu, najprej pride do različnih spolnih motenj. Med stresom se spolni organi skrčijo in postanejo manj aktivni. To se zgodi sorazmerno s povečanjem in povečanim delovanjem nadledvičnih žlez. Klinične raziskave so potrdile, da ljudje, izpostavljeni stresu, reagirajo podobno kot živali. Pri ženskah lahko pride do nerednih menstruacij ali pa menstruacija celo popolnoma izostane, med dojenjem pa imajo lahko premalo mleka. Pri moških se pogosto zmanjšata spolno poželenje in nastajanje semenčic.” (The Stress of Life)

“Prebavni sistem je še posebej občutljiv na stres v katerikoli obliki. Izguba apetita je eden izmed prvih simptomov, spremljajo pa jo lahko bruhanje, driska ali zaprtje.” (The Stress of Life)

“Hormoni prilagoditve (stresni hormoni, op.pr.) lahko pri človeku povzročijo psihične spremembe. Ljudje se pogosto najprej počutijo izjemno dobro, zaradi razburjenja lahko slabo spijo; temu včasih sledi depresija, ki jo v hujših primerih spremljajo samomorilna nagnjenja.” (The Story of Adaptation Syndrome)

Dolgotrajen stres je najverjetneje vpleten tudi v nastanek večine degenerativnih bolezni. Hans Selye ga je npr. povezoval z visokim krvnim tlakom, srčno-žilnimi boleznimi in avtoimunskimi boleznimi.

Sklep

V splošnem velja naslednje: ukrepi, ki zmanjšajo stres (npr. pravilna prehrana, zadostno spanje in gibanje, sprostitvene tehnike, zdravljenje motenj ščitnice ali infekcij), izboljšajo zdravje. Pri zdravljenju bolezni moramo torej poiskati in minimizirati glavne povzročitelje stresa, ki se razlikujejo od posameznika do posameznika.

 
 

Značke: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

2 responses to “Stres

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: