RSS

Ibogain in zdravljenje zasvojenosti

02 Jun

Že od 1960-ih let naprej se skupine znanstvenikov in ozdravljenih zasvojencev z mamili prizadevajo za uradno priznanje učinkovitosti ibogaina, halucinogena iz Afrike, ki naj bi v nekaterih primerih odpravil odtegnitvene simptome pri odvajanju od heroina, kokaina in alkohola. Pa si poglejmo, ali je res kaj na tem, je ibogain varen in zakaj ni v širši uporabi.

Afriška plemena, npr. Bwiti v Gabonu in Kamerunu, ibogain že stoletja uporabljajo pri tradicionalnih ceremonialnih obredih. Učinkovino pridobivajo iz lubja korenine afriške rastline po imenu iboga. Leta 1962 je na ibogain naletel mladi heroinski odvisnik Howard Lotsof iz ZDA. Zaužil ga je, da bi se omamil, a ko je halucinogeni učinek popustil, je ugotovil, da je neobvladljiva želja po heroinu izginila. Ko je s pomočjo ibogaina mamila prenehalo jemati tudi nekaj njegovih prijateljev, je svoje življenje posvetil osveščanju o zdravljenju zasvojenosti z ibogainom.

Ibogaina se danes poslužuje tudi nezanemarljivo število zdravnikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem odvisnosti. Dr. Anwar Jeewa iz rehabilitacijskega centra Minds Alive v Južni Afriki pravi, da je s pomočjo ibogaina ozdravil že približno 1000 zasvojencev, a zdravstvo zanj kljub temu ne pokaže zanimanja.

Ibogain naj bi deloval na dva povsem različna načina. Prvi učinek je metabolični — ibogain ustvari beljakovino, ki blokira receptorje v možganih, odgovorne za odvisnost od mamil, in na ta način prekine odtegnitvene simptome. “Ibogain v trenutku zmanjša odtegnitvene simptome in ljudi povrne na stopnjo, na kateri so bili pred odvisnostjo,” pravi Jeewa. Brez pomoči ibogaina bi ta proces lahko trajal mesece.

Drugi učinek ibogaina pa je precej slabše razumljen. Sprožil naj bi intenzivno introspektivno stanje, podobno sanjam, v katerem naj bi se zasvojenci laže soočili s težavami, ki so jih prej poskušali reševati s pomočjo alkohola ali mamil.

Prizadevanja Howarda Lotsofa v 1960-ih niso obrodila sadov, saj so ibogain leta 1967 v ZDA prepovedali. Uporaba v zdravstvene namene je dovoljena na Novi Zelandiji, v večini drugih držav pa ibogain ni reguliran (ni ne prepovedan ne dovoljen). Iz Nove Zelandije zaenkrat poročajo, da je število smrti zaradi metadona višje kot število smrti, povzročenih z ibogainom.  Lotsof je v 1980-ih odprl zasebno kliniko na Nizozemskem, podobne klinike pa so se pojavile tudi v Kanadi, Mehiki in Južni Afriki. Vse omenjene klinike so semi-legalne, manjše skupine znanstvenikov pa si prizadevajo doseči legalizacijo ibogaina.

V 1990-ih je prof. dr. Deborah Mash, nevroznanstvenica in specialistka za zasvojenost na Univerzi v Miamiju, naletela na delo dr. Stanleya Glicka, ki je preučeval učinke ibogaina na podgane. Glick je podganam dajal morfij, kasneje pa morfiju dodal ibogain in ugotovil, da so s pomočjo ibogaina podgane prostovoljno prenehale z uživanjem morfija.

Kmalu po tem je Deborah Mash prišla v stik s Howardom Lotsofom. Pričela sta s skupnim delom in leta 1995 pridobila dovoljenje ameriškega vladnega urada za zdravila in prehrano (FDA) za preučevanje učinkov ibogaina na ljudi. A takšne raziskave stanejo na milijone dolarjev in Deborah Mash se je prijavila že na pet razpisov, ki pa so bili zavrnjeni. Raziskave po navadi financirajo večja farmacevtska podjetja, a zdravilo, kot je ibogain, zanje ni zanimivo.

V nasprotju z metadonom, ki spada med t.i. substitucijska zdravila in služi kot nadomestek za mamilo, je ibogain namreč potrebno vzeti samo enkrat. Poleg tega je ibogain naravna snov, ki se je ne da patentirati in zato ni pretirano dobičkonosna. Tretji vzrok za nezainteresiranost s strani farmacije pa je dejstvo, da jemanje ibogaina predstavlja določeno tveganje: upočasni bitje srca, preveliki odmerki pa pri podganah dokazano poškodujejo del možganov, povezan z motorično funkcijo.

Neregulirana uporaba ibogaina je vzrok številnim strašljivim zgodbam, ki krožijo po internetu. Raznorazni zdravilci z njim zdravijo v hotelih ali na pacientovem domu brez vsakršne zdravstvene oskrbe.

Po spodletelih poskusih pridobitve financiranja je Deborah Mash leta 1996 na Karibih odprla zasebni klinični raziskovalni center. Zbrala je 300 poročil o zasvojencih, ki so se zdravili s pomočjo ibogaina. Pravi, da so po uporabi ibogaina pri vseh pacientih opazili določen vpliv na zasvojenost, kar 70% pacientov pa je ostalo ozdravljenih več mesecev ali let po terapiji. Prva njena pacienta že 16 let živita normalno življenje. Po njenih besedah ibogain pomaga tudi hudim zasvojencem in alkoholikom, še posebej tistim z genetsko predispozicijo in zgodovino alkoholizma v družini.

Trenutno se Deborah Mash ukvarja z izolacijo noribogaina, učinkovine, ki nastane pri pretvorbi ibogaina v jetrih. Noribogain naj bi zmanjšal željo po mamilih, nima pa halucinogenega učinka; to bo morda lahko prepričalo farmacevtska podjetja. A Mashova kljub temu vztraja tudi pri preučevanju originalne učinkovine.

Zdravniki, kot je Jeewa, so podporniki legalizacije zdravljenja z ibogainom, obenem pa opozarjajo na njegove omejitve. “Ko pacienta ozdravimo, ko njegovim možganom povrnemo polno funkcijo, mu lahko pomagamo spremeniti življenjski slog,” pravi Jeewa. “Ibogain pomaga pri odvajanju od zasvojenosti, ni pa čarobni napoj. Uporabiti ga moramo v pravih okoliščinah, zdravljenju pa mora slediti psihosocialna pomoč.”

Pa še ena zanimivost — po poročilih naj bi se v namene zdravljenja zasvojenosti uspešno uporabljale tudi druge halucinogene rastline, npr. mešanica ajahuaska (ang. ayahuasca). Ajahuasko so, podobno kot afriška plemena ibogain, plemena ob Amazonki uporabljala že stoletja pred odkritjem zahodnjakov.

Preberite tudi:

Dr. Gabor Maté o zasvojenosti – intervju, 1. del
Dr. Gabor Maté o zasvojenosti – intervju, 2. del

 
Komentiraj

Posted by na 02/06/2012 in Medicina, Zasvojenost

 

Značke: , , , , , , , , , , , , ,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: