RSS

Zgodovina zdravljenja z elektromagnetnimi tokovi

11 May

Ni znano, kdaj so elektriko prvič uporabili za zdravljenje bolezni, a v egipčanskih stenskih risbah izpred nekaj tisoč let je nilska električna riba pogost simbol, kar bi bilo lahko povezano z uporabo te ribe v zdravstvene namene. Rimski zdravnik Scribonius Largus je bolnike s putiko zdravil s pomočjo živega skata in leta 46 pr.n.š. zapisal, da so glavoboli in druge bolečine izginili, če je pacient stal v plitvi vodi v bližini električne ribe.

Leta 1750 so v Evropo pripeljali južnoameriško električno jeguljo in jo uporabljali v terapevtske namene. V tem obdobju so izumili tudi posodo Leyden, kar je bil dramatičen prikaz, kako lahko s posluževanjem shranjene električne energije povzročimo močan šok in mišične krče.

Zapisi Mary Shelley Frankenstein iz leta 1818 so prebudili zanimanje za elektriko kot vir življenja. Galvani je pokazal, kako okončine in deli telesa poskočijo, ko v njih dovajamo električne šoke, zato so ljudje sklepali, da bi elektrika lahko oživila mrtve. Izdelali so različne “oživitvene” stole in naprave; nekatere od teh so morda delovale na podoben način kot današnji srčni spodbujevalniki in defibrilatorji. A le redkim primerom je takšna praksa dejansko povrnila življenje.

Leta 1853 so indukcijske žice z elektrodami uspešno uporabljali za zdravljenje nenormalnega ritma bitja srca in angine. Skozi naslednja desetletja, ko so počasi izboljševali baterije in so elektriko že lahko generirali s pomočjo generatorjev, so izdelali različne t.i. “zdravilne žice”, katerim so pripisovali številne zdravilne učinke.

Do leta 1900 je bila elektroterapija že uveljavljena zdravstvena disciplina, podobno kot radiologija in zdravljenje z radijem, in medicinski učbeniki so uporabi elektrike in magnetizma namenjali cela poglavja. Sestavili so različne aparate za diagnosticiranje in zdravljenje slabokrvnosti, histerije, konvulzij, nespečnosti, migren, nevralgije, artritisa, utrujenosti in vseh vrst bolečin. Nekatere izmed terapij so temeljile na predvidevanju, da obstaja specifična elektromagnetna valovna dolžina za vsak organ oziroma za vsakega posameznika, in da uporaba le-te dovaja energijo v telo in pomlajuje. Najbolj popularen je bil Dynamiser, ki ga je razvil Albert Abrams, zdravnik, ki ga je Ameriško zdravniško združenje leta 1925 opisalo kot “kralja šarlatanov 20. stoletja”. Dynamiser naj bi bil tako občutljiv, da je lahko diagnosticiral bolezen iz kaplje krvi, fotografije ali vzorca pisave, poleg tega pa naj bi lahko določil natančno lokacijo bolezni. Napravo je Abrams nato preprosto nastavil na vibracijsko stopnjo za bolezen, ki jo je bilo potrebno zdraviti, zdravljenje pa je izgledalo nekako tako kot razbijanje kozarcev za vino z zvočnimi vibracijami.

Desetletje kasneje je Wilhelm Reich trdil, da je odkril univerzalno kozmično in biološko energijo, ki naj bi bila prisotna po celem vesolju. Poimenoval jo je “orgon” in sestavil orgonski akumulator, za katerega je trdil, da lahko orgon iz atmosfere zbira in akumulira. Sedenje v orgonskem akumulatorju naj bi ljudem povrnilo zdravje in vitalnost, ozdravilo pa naj bi celo raka. Ameriška FDA (Food and Drug Administration) ga je tožila in obsodila poneverbe, nato pa je sodišče odločilo, da morajo njegove knjige in zapiske sežgati, njegovo opremo pa uničiti. Čeprav je Abrams že leta 1957 umrl v zaporu, ima še vedno nekaj privržencev (če lahko sklepamo iz števila njemu posvečenih spletnih strani).

Kar nekaj takšnih “izumov” je trdilo podobne neumnosti, zato ni presenetljivo, da so terapije z elektromagnetnimi tokovi pogosto obravnavane s sumom ali pa so kar takoj označene kot šarlatanstvo. Na žalost pa so podobno zavrnitev doživele tudi nekatere legitimne raziskave. Tak primer je zelo verjetno Harold Saxton Burr, katerega teorije o “poljih L” so kazale velik potencial za diagnosticiranje raka in zdravljenje različnih motenj. Burr je pred več kot 50 leti uporabljal sicer bolj “primitivno” tehnologijo, a njegove ugotovitve zdaj potrjujejo tudi sodobne raziskave z uporabo najnovejše tehnologije.

V zadnjih nekaj letih sta slikanje z magnetno resonanco (MRI) in PET (pozitronska emisijska tomografija) postala vrhunska pripomočka za diagnosticiranje. Srčni spodbujevalniki, defibrilatorji in ostale kirurško vstavljive elektromedicinske naprave so rešile že nešteta življenja in olajšale življenje številnih bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in drugimi motnjami. FDA je odobrila različne elektromagnetne naprave za pospeševanje zdravljenja kostnih zlomov, ki se navkljub številnim intervencijam niso hoteli spojiti. Takšna terapija je bila v zadnjih nekaj desetletjih uporabljena že na več sto tisočih pacientih in se je izkazala kot zelo učinkovita in varna.

Ne dolgo nazaj so v ZDA elektromagnetno terapijo pričeli uporabljati tudi za zdravljenje inkontinence in športnih poškodb, odobrena pa je bila tudi za zdravljenje tumorjev na jetrih in ledvicah. V nekaterih evropskih državah pa so kriterijem za učinkovitost in varnost že zadostili malo drugačni pristopi elektromedicinskega zdravljenja osteoartritisa, bolečine, tinitusa in drugih težav.

Vir: Bioelectromagnetic Medicine (Rosch, Markov)

Preberite tudi: Zdravljenje z elektromagnetnimi tokovi

 
Komentiraj

Posted by na 11/05/2012 in Medicina

 

Značke: , , , , , , , , , , ,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: