RSS

Preprosta hrana: praktičnost

24 Mar

Avtor: dr. Stephan Guyenet, Whole Health Source

Nekaterim ljudjem se zdi zniževanje prehranske nagrade pretežko oz. neizvedljivo. Zato bom tu opisal svoje poglede na praktičnost takšnega načina prehranjevanja in dodal nekaj svojih razmišljanj o nagradi v modernem svetu.

Poleg tega, da je podprta s strani znanstvene literature, je ideja, da povečana prehranska nagrada pripomore k nabiranju odvečne telesne teže, zelo intuitivna. Ljudje okoli vas ne bodo čudno gledali, če jim jo boste omenili. Če pogledamo prehrano zdravih predindustrijskih kultur, lahko vidimo, da čeprav je nekatera njihova hrana zelo okusna, njihova prehrana skoraj brez izjeme temelji na enem ali par preprostih živilih, kot so taro, sladek krompir, riž, mleko, meso ali oreščki. Ta živila po navadi predstavljajo večino njihovega obroka, postrežejo se brez začimb, včasih pa jih spremljajo manjše količine druge, bolj okusne hrane. Bogati posamezniki, ki so imeli skozi zgodovino dostop do okusne hrane, so bili pogosto debeli. Nikjer pa do ne dolgo nazaj niso imeli na voljo komercialno predelane hrane, profesionalno oblikovane in industrijsko proizvedene tako, da maksimizira konsistenco okusa in prehransko nagrado.

Živimo v družbi, kjer je večina hrane na ravni prehranske nagrade, s katero človeška vrsta ni prišla v stik še nikoli prej v zgodovini. Obkroža nas na vsakem koraku; kamorkoli pogledamo, se nekdo trudi, da bi pridobil našo pozornost z namenom, da kupimo njegovo hrano. Na to smo navajeni in večinoma nam je tudi všeč, da je tako. A ta profesionalno izdelana hrana nas žene v vedenje, ki je le delno pod našo kontrolo, majhen odstotek populacije pa je dobesedno zasvojen z njo. Tako da popolnoma razumem, da imajo ljudje odpor do spremembe.

Na žalost pa ne moremo mimo dejstva, da izguba teže in ohranjanje zdravja od nas zahtevata nekaj truda. Načrt, ki sem ga opisal v prejšnjih člankih, se namesto na zatiranje želje pojesti več kalorij (kar je po navadi izgubljena bitka) osredotoča na izbiro hrane. Obenem ne omejuje mikro-, makrohranil in drugih pozitivnih lastnosti prehrane. Če mislite, da boste lahko shujšali in ohranili dobro zdravje ob uživanju pretežno komercialno predelane hrane (vključno s hrano iz restavracij), se slepite. Predelana hrana je glaven problem in če rešitev obstaja, gotovo vključuje izogibanje takšni hrani. Če ne morete večino časa jesti doma pripravljene hrane, tako kot počnejo vse zdrave tradicionalne kulture, boste morali sprejeti večje tveganje za debelost in bolezen. To je realnost.

Kulture po vsem svetu so uspevale, in še vedno uspevajo, ob uživanju preproste hrane. Naši stari starši so jedli precej bolj preprosto hrano od nas, naši prastari starši pa še bolj preprosto. Dejstvo je, da sodobna prehrana bogatih narodov ne vsebuje ničesar, kar bi naša telesa fizično ali psihično nujno potrebovala. Prva stopnja mojih priporočil ne bi smela biti težavna, če je, pa zelo verjetno kaže na vaš nezdrav odnos do hrane. Stopnji 2 in 3 sta približno tako ali celo manj zahtevni od večine popularnih diet. Višje stopnje (4 in 5) pa zahtevajo več truda in so namenjene tistim, ki niso imeli uspeha z nižjimi stopnjami. Vsaka oseba je drugačna in lahko izbere stopnjo, primerno za njeno/njegovo telo, življenjski slog in željeno težo.

Osnoven problem

Moje mnenje je, da živimo v kulturi pretirane stimulacije. Narava komercialnega tekmovanja dovoljuje preživetje le najbolj stimulirajočim proizvodom, ti proizvodi pa daleč presegajo meje tega, kar večina ljudi še lahko konstruktivno obdela. Video igre so dober primer. Veliko ljudi, predvsem fantov, ima do video iger nezdrav odnos. Morda ste brali o fantu iz Koreje, ki je umrl, ker je 50 ur brez prestanka igral video igre (1)? Televizija je drug primer. Povprečen Američan gleda televizijo približno 4 ure na dan. Se opravičujem, ampak to je bolno. Zavedam se, da ima tudi televizija pozitivne aspekte, ne moremo pa preko dejstva, da je v naših življenjih zamenjala veliko precej bolj konstruktivnih početij, saj je tako nagrajujoča, da se kar prilepimo nanjo. Sam sem jo prenehal gledati pred 9 leti in ne morem povedati, kako osvobojenega se počutim. Nikoli je nisem kaj dosti maral, a sem se vseeno težko odtrgal od nje. Ko me zdaj kdo vpraša, kje najdem čas za postdoktorat, raziskovanje in pisanje tega bloga, mu odgovorim, “Ne gledam televizije”.

Hrana deluje po istem načelu. Komercialna hrana je za nas prevelik stimulus, kar nas žene v debelost in slabo zdravje. Gotovo so vpleteni tudi drugi faktorji, a prehranska nagrada je en bistvenih in ima daleč največjo zmožnost razlage od vseh hipotez, povezanih s prehrano, kar sem jih kdaj videl.

Zmanjšanje izpostavljenosti

Najbolj učinkovit način za preprečevanje vdajanja visoko nagrajujočim stimulusom je izogibanje. Sprožilci, povezani z določeno hrano (npr. vonj, izgled, zvok…), lahko sprožijo željo, ki premaga voljo. To je razlog, da restavracije kuhinjske zračnike usmerijo na ulico, da se proizvajalci hrane poslužujejo oglasov in da je embalaža zelo premišljeno oblikovana. Vsi ti sprožilci pa sčasoma, če se jim vztrajno izogibamo, izgubljajo svojo moč. Nezdrave hrane ne imejte v svojem domu. Kupujte le relativno zdrava živila.

Drugo orodje je postavljanje pravil. Če si boste že vnaprej rekli “Zvečer na zabavi ne bom jedel hrane”, se vam tam ne bo treba boriti s seboj in razmišljati o tem, ali bi pojedli “samo en” čokoladni piškot ali ne. Določite si pravila in držite se jih — preprosto, a učinkovito. To idejo sem dobil v knjigi dr. Davida Kesslerja The End of Overeating. Postavljanje pravil je tudi eno izmed orodij za odvajanje od mamil.

Normaliziranje občutljivosti na nagrado

Moje mnenje je, da visoko stimulirajoča hrana zmanjša občutljivost na enak način, kot jo zmanjšajo mamila. Ljudem, ki redno jedo sladkarije, se zdi sladka hrana manj sladka kot ljudem, ki sladkarije jedo samo včasih. Vprašajte praktično kateregakoli imigranta v ZDA, kaj si misli o sladkosti ameriške hrane. Podobno velja za sol in verjetno tudi za druge okuse.

Verjamem, da občutljivost na nagrado lahko vsaj delno normaliziramo s pomočjo izogibanja visoko nagrajujoči hrani. To pomeni, da sčasoma postanemo ponovno zadovoljni s preprosto hrano. Po mojih izkušnjah je to gotovo možno, zahteva pa kar nekaj časa.

Nekateri ljudje so še posebej podvrženi zasvojenostim in se brez nagrajujoče hrane ne počutijo dobro. To je precej pogosto in ni nekaj, česar bi se nam bilo potrebno sramovati. Je pa gotovo nekaj, kar oteži bivanje v modernem okolju. Ko se znebijo stare, ti ljudje takoj podležejo novi zasvojenosti — npr. odvisnost od cigaret zamenjajo za hrano, igranje iger na srečo za alkohol itd. Če tudi sami spadate mednje, bi vam svetoval, da ob spremembi prehrane namerno pričnete s konstruktivno nagrajujočo dejavnostjo, kot je npr. telovadba.

Meditacija je po mojem mnenju prav tako eno izmed pomembnejših orodij za normaliziranje občutljivosti na nagrado. Gre za početje, ki minimizira nagrado, saj nekaj časa strmite v zid in čakate, kaj se bo zgodilo. Takšna vadba vaše možgane natrenira, da opazijo in so bolj zadovoljni z vsakodnevnimi stimulusi. Morda boste zopet opazili vaš način dihanja ali lajanje sosedovega psa, medtem ko prej takšni stimulusi niso bili dovolj močni, da bi pritegnili vašo pozornost. Po večih dnevih meditacije sem vedno znova presenečen, kako intenzivnega okusa se mi zdi hrana. Tudi zelo preprosta hrana mi je všeč in je zelo zadovoljujoča.

To je tudi ključna razlika med meditacijo in psihedeličnimi mamili — jemanje psihedeličnih mamil je zelo nagrajujoče stanje, medtem ko je meditacija nenagrajujoče stanje. Podobnost med jemanjem mamil in meditacijo je, da obe početji lahko vodita do občutka, da smo eno s svetom. A mamila ne morejo zvečati občutljivosti na nagrado in obnoviti konstruktivnega razmerja z vsakdanjim življenjem. Zen budizem poudarja, da se moramo sprijazniti z naravo vsakdana s frazami, kot so samo to, navadna duša (ang. ordinary mind) in vsakdanja duša (ang. everyday mind). Na iskanje posvečenja ali novega, bolj vznemirljivega razmerja s svetom gleda kot na izgubo stika z realnostjo, kar priznam, da je nekoliko paradoksno. A z vajo postane manj paradoksno.

Na meditacijo gledam kot na zelo uporabno orodje za spopadanje z zahtevnim psihološkim okoljem, v katerem živimo, saj lahko obnovi občutljivost na nagrado, poveča percepcijo in zniža stopnjo stresa. Če koga skrbi, da se brez moderne hrane ne bo dobro počutil, bi mu kot dodatek k spremembi prehrane predlagal meditacijo. Sčasoma, ko se navadimo na nove okuse, pa bo vse skupaj postalo precej lažje.

 
Komentiraj

Posted by na 24/03/2012 in Prehrana

 

Značke: , , , , , , ,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: