RSS

Odvajanje od zasvojenosti in povišana telesna teža

21 Mar

Avtor: dr. Stephan Guyenet, Whole Health Source

Komentator na mojem blogu, ki že več kot 30 let dela v zdravstvu, je omenil nekaj zanimivega, za kar menim, da je zelo pomembno pri diskusiji o prehranski nagradi:

Ljudje, ki se odvajajo od mamil, se pogosto zredijo in neredko postanejo celo izjemno debeli.

To se je nanašalo na vprašanje, o katerem smo se pogovarjali v komentarjih: lahko na debelost vpliva tudi stimuliranje nagradnih poti s stimulusi, ki niso hrana?

Znano je, da kajenje cigaret ter jemanje kokaina in nekaterih drugih mamil lahko zavre apetit in prepreči nabiranje odvečne telesne maščobe. Omenjena mamila aktivirajo dopaminske nagradne centre in to je tudi razlog, da so zasvojujoča. Kokain na primer direktno zavre odstranjevanje dopamina iz sinaps (stikov nevronov), kar poveča zmožnost dopaminskega signaliziranja.

Številne raziskave so pokazale, da se ljudje, ki prenehajo kaditi, precej zredijo*. Morda najzanimivejša raziskava je pokazala, da so se prostovoljci v enem letu po prenehanju kajenja zredili v povprečju za 8,2 kg, 69% te teže pa so raziskovalci lahko pripisali povečanemu vnosu kalorij (1). Bazalni metabolizem je v povprečju ostal enak, kar ni v skladu z idejo, da je bila glavni vzrok za rejenje sprememba v “kurjenju” maščobe, medtem ko podpira idejo prehranske nagrade.

Kaj torej povzroča povečan vnos kalorij po prenehanju kajenja? Članek dr. Leonarda Epsteina in njegove skupine nam nudi vpogled v celotno zadevo (2). Skupina je uporabila kombinacijo genetske analize in intervencije prenehanja kajenja pri kadilcih, njihov sklep pa je bil:

Ti rezultati nam nudijo nove dokaze za to, da je povišana telesna teža po prenehanju kajenja povezana s povečanjem prehranske nagrade, in da je prehranska nagrada delno determinirana z genetskimi faktorji.

Nisem uspel najti veliko informacij o tem, kaj se zgodi s težo ljudi, ki so prenehali jemati druga mamila. Ena raziskava je poročala o porastu teže za 8,3 kg v nekaj mesecih po prenehanju jemanja kokaina (3). Drugi raziskovalci so poročali o porastu teže med zdravljenjem za nespecifične zasvojenosti z mamili (4).

Pojasnilo glede debelosti in zasvojenosti

Rad bi še dodatno objasnil svoje stališče glede zasvojenosti in debelosti. Ne mislim, da so vsi predebeli ljudje nujno zasvojeni s hrano, čeprav ima veliko ljudi v splošnem precej slabo kontrolo nad uživanjem visoko nagrajujoče hrane. To vem iz lastnih izkušenj**. Vprašanju, ali so predebeli ljudje zasvojeni s hrano, bomo morda prišli do dna enkrat v prihodnosti, trenutno pa je v psihološki literaturi v zvezi s tem ogromno nasprotujočih si stališč. Osebno nisem prepričan, da lahko povprečnemu debelemu človeku rečemo zasvojenec (z uporabo definicije, ki jo uporabljamo pri zasvojenosti z mamili). Je pa res, da pri debelih ljudeh vidimo določene možganskih aktivnosti, ki so zelo podobne tistim pri zasvojencih z mamili, in to nam pove nekaj zelo uporabnega: še potrdi povezavo med nagradnimi sistemi in regulacijo telesne maščobe. To je glavni razlog, da sem o tem pisal v prejšnjem delu serije.

Opozorilo glede signaliziranja dopamina in nevroznanosti v splošnem

Nagradni sistem, vključno s signaliziranjem dopamina, je kompleksen in se ne bo vedno obnašal tako, kot mislimo, da bi se moral. Izjava “to in ono poveča ali zmanjša dopamin” v smislu izidov v realnem življenju ne pomeni veliko, če ne vemo, kje, za koliko in za koliko časa se je dopamin povečal. Kako na to povečanje reagirajo celice, ki so na poti navzdol? Kateri receptorji se izražajo in kako so ti receptorji povezani s signali na poti navzdol? Bodo celice na poti navzdol zmanjšale recepcijo dopamina po pretirani izpostavitvi dopaminu? Kar hočem reči je, da je ugibanje v splošnem brezplodno, z izjemo mentalne vaje. Da bi lahko predvideli izid, potrebujemo empirične dokaze. Če bi bili možgani lahko predvidljivi, bi jaz ostal brez službe.

* Nekateri to pripisujejo temu, da kajenje poveča lipolizo (razgradnjo oz. “kurjenje” maščob, op.pr.) in sproščanje maščob iz maščobnih celic. A po malo globjem razmisleku je očitno, da je lipoliza v tem primeru nepomembna, razen če se maščoba po sproščanju iz maščobnih celic tudi pokuri. V nasprotnem primeru bo po tem, ko bo nekaj časa v krvi, ponovno vstopila v maščobne celice. Povečana lipoliza zaradi kajenja poveča koncentracijo prostih maščobnih kislin v krvi, kar je verjetno vzrok, da so kadilci v splošnem bolj inzulinsko odporni (a kljub temu bolj suhi!).

** Večino svojega življenja nisem bil zmožen sedeti za mizo, na kateri so bili krofi, ne da bi se jih prenajedel. V tej točki pa praktično nimam več želje po krofih — za takšno mizo lahko sedim cel dan in po krofih ne bom posegel, tudi če se resnično dolgočasim. Mislim, da se poti prehranske nagrade sčasoma lahko povrnejo nazaj na bolj zdravo raven, gotovo pa to zahteva daljše obdobje izogibanja nezdravi hrani in uživanja nepredelane hrane. Naučeni odzivi, kot je npr. neustavljiva želja po prenajedanju s krofi, sčasoma izginejo, če jih ne utrjujemo s tem, da jemo krofe. Psihološka literatura ta pojav poimenuje “izumrtje” (ang. extinction).

 
Komentiraj

Posted by na 21/03/2012 in Prehrana, Zasvojenost

 

Značke: , , , , , , , , , ,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: